Izzvenela je Slovenska popevka 2005

21 – Yuhubanda

Ljubljana, Križanke, 4.9.2005

Scenarij izpod rok Dese Muck, voditeljski par v zasedbi: Katarina Čas + Mario Galunič, pomočnica: Ljerka Belak, spremljava nastopajočih: Revijski orkester RTV Slovenije, plesalci: plesna skupina Mihe Lampiča, glasbeni gostje: Eva Hren, Romana Krajnčan, Alenka Godec, Uroš Perič, prizorišče v Križankah. Ali s tremi besedami – Slovenska popevka 2005.

Sicer tradicionalna prireditev, mnogokrat se je odvila na ljubljanskem gradu, je bila tokrat postavljena v Plečnikovo mojstrovino – Križanke. Publika je bila, kot se seveda recimo temu spodobi, v večini starejša. Prav zaradi tega bi se nastopajoči glasbeniki pred svojo prijavo in pripravo na sam odrski šov morali tega zavedati. Slovenska popevka ni EMA, kjer se predvsem oziroma vsaj v veliki večini predstavljajo drugačne skladbe. Letos sta se malce pomešali med seboj, nekaj nastopajočih je bilo celo istih. In potem se vprašamo v čem je smisel dveh prireditev, ene veliko bolj gledane in o kateri se govori še mesece za tem, ko se druga izgubi nekje v povprečju in se nanjo kaj hitro pozabi.

Ne glede na vse je štirinajst skladb, ki so se potegovale za naziv Slovenska popevka 2005, odzvenelo tako ali drugače. Nekatere so bile tiste prave, lahkotne popevke, kakršnih si občinstvo želi. Spet druge so bile nesrečni poizkusi.

Žana, na kateri so se ustavile prenekatere moške oči, predvsem zaradi njenega dekolteja, je tako s skladbo ‘Žana’ ostala povsem v ozadju. Ylenia, ki se je vokalno veliko bolje izkazala, je v svoji novi zeleni toaleti prepričala strokovno žirijo in za Ne razumem pobrala nekaj nagrad. Takoj pri tretjih nastopajočih je postalo jasno, da prava popevka, takšna ki je všeč starim in mladim, ta večer prav zagotovo obstaja. Yuhubanda in Katja Koren so s ‘Če je to slovo’ potrkali na srca in duše vseh navdušenih poslušalcev in gledalcev pred televizijskimi sprejemniki in jih prepričali. Potem je sledila Nova pot in njihova ‘Ne’. Zanimivo besedilo, a nič presenetljivo posebnega. Anika je ‘Nihče ne ve’ zapela povsem iz srca, za očeta, za kar bi si prav zagotovo zaslužila pohvalo za najbolj čustvenen nastop. Iva Stanič, debitantka na Popevki, ni izgledala prav nič sramežljivo, ko je pela skladbo ‘Kam?’. Njen prvi nastop vsekakor ni bil zadnji. V prenovljeni zasedbi, v tipično njihovem stilu, so pele Katrinas. ‘Na prepihu sanj’, je naslov pesmi. FolkRola so tam nekje iskali ‘Veter z juga’, ki je bil morda kriv za ne preveč posrečen nastop. S fanti sicer ni nič narobe, le malce več gibanja in sproščenosti bi potrebovali. S slednjim je morda kar malo pretiravala svetlolasa Ana Soklič ali tako zvana Diona Dim, ki je pela ‘Senco negro’. Njeno poskakovanje po odru je na čase spominjalo na beganje brez repa in glave. Čeprav je hotela biti drugačna, bi si za takšne podvige najbrž morala izbrati drugo prireditev. Pravo presenečenje, zopet, je bila Regina. Vedno bolj divja, odštekana, čisto nič postarana bujna rdečelaska, je poskrbela, da je starejši publiki ob ‘ Pusti mi krila’, zastal dih. Njena angelska plesalca pa sta bila še pika na i. Pesem zanimiva, a vsekakor daleč stran od popevke, kakršno se tu išče. Skupina Selekcija je odšla ‘V novi dan’ in se nekje tam tudi izgubila. Vsaj Kalamarom je uspelo z www.ljubezen.si, kjer so iskali ljubezen. V barvastih srajcah in z zanimivim besedilom so dokazali, da kljub dolgoletnemu delovanju še imajo ideje. Sedaj rjavolasa Monika Pučelj, je pela ‘Oprosti mi’ Njej takšna in drugačna opravičila prav zagotovo niso potrebna, ker se je punca izkazala. Iz festivala v festival postaja boljša. Kot zadnji pa je nastopil Jernej Dermota, prav tako debitant na Slovenski popevki. Predstavil nam je pesem ‘Naj bo kot prej’. Prvič je pač najtežje, zato Jerneja čaka še veliko dela, preden bo na odru postal samozavesten.

Potem so bile podeljene nagrade strokovne žirije, med glasovanjem občinstva pa so nas zabavale tri dame – Alenka Godec, Eva Hren in Romana Krajnčan. Glas in stas nobeni od njih ne dela preglavic, zato so prav zagotovo bile primerna izbira za ta večer.

Mario, Katarina in Ljerka, ki je trdila, da so vse nastopajoče intimno povezane z Janom Plestenjakom, so se potrudili in dokaj konzervativni publiki tudi privabili smehljaj na usta. Pohvala gre plesalcem, ki so dogajanje popestrili.

Prireditev kot prireditev, znana zaradi tradicije, drugače nič posebnega.

NAGRADE:

Yuhubanda in Katja Koren – Če je to slovo – Slovenska popevka 2005 po izboru publike
Ylenia – Ne razumem – najboljša skladba po izboru strokovne žirije
Drago Mislej – Mef, nagrada za najboljše besedilo za skladbo Nihče ne ve, v izvedbi Anike Horvat
Iva Stanič – najboljša debitantka Slovenske popevke
Marino Legovič – najboljši avtor pesmi Nihče ne ve, v izvedbi Ylenie, po izboru posebne žirije
Lojze Krajnčan – najboljši aranžma za pesem Nihče ne ve