God Bless This Mess Festival

Letni vrt / Ambasada / Beltinci
28. 7. 2007
Vstopnina: 5€ 

Založba God Bless This Mess je zelo pomemben (institucionalni) inkubator alternativne godbe v severo-vzhodnem delu Slovenije; pa naj si bo to zaradi izkušenj, ki jih premoreta šefa, poznanstev, promocije, organiziranja koncertov ali čisto osnovnega druženja ter povezovanja scene. Pričujoči festival je bil prikaz tistega kar ta založba trenutno premore in zmore – Zašenki, Hexenbrutal, Kweefpossum, Y, Stekli psi ter ŠKM Banda. Gostje festivala in zadnji godbeniki večera pa so bili Psycho-Path, ki sicer niso varovanci založbe, jih pa s prejšnjim prizorom povezuje (formalno seveda) tržno-glasbeni termin Prekmurje Noise Conspiracy, tako da je festival kljub vsemu ostal enodejanka.

Recimo še kako besedo ali dve o prizorišču: beltinška Ambasada, ki kot mladinski center oziroma klub zaradi takšnih in drugačnih lastniških oziroma uporabnih težav nikakor ne more zaživeti, se je izkazala kot pravilna izbira za poletne dni. Letni vrt lahko gosti najmanj 200, če ne 300 ljudi, tudi akustika je bila popolnoma zadovoljiva – prijetno za druženje in uho. Da je bil prostor prijeten za uho, so bile odgovorne skupine: punkerji Zašenki, na-pol improvizatorska Hexenbrutal, noiserski duo Kweefpossum ter glasni instrumentalisti Y. Na žalost je že v sredini nastopa slednjih prisotne neprijetno presenetil dež in prizorišče so bili organizatorji primorani preseliti pod streho. Notranji prostor Ambasade je bil na žalost malce pretesen za vse obiskovalce pa tudi vročina je naredila svoje in verjetno odvrnila kakšnega od prisostvovanja godbi. Organizatorjem tega seveda ne štejemo v slabo; v danih razmerah je bilo potrebno improvizirati in situacijo so uredili na najboljši možen način. Pravzaprav je manjši prostor zgostil obiskovalce ter jih pomaknil bliže odru in nastopajočim, kar pa ni bilo slabo za vzdušje.

Vzdrževati in tudi dvigniti pa so ga znali Stekli psi: domača, prekmurska lirika v hip-hop maniri, s podporo live act muzikantov (preverjenih ljudi iz domače scene), ki spravijo od sebe tudi kakšni trši akord in hitrejši rif, me je prijetno presenetila, saj sem se z njimi srečal prvič. Malce drugačen, vendar nič manj zanimiv, pristop so v kar dolgem nastopu pripravili ŠKM Banda. Med skladbami iz albuma Patentat (God Bless This Mess, 2006) se je znašla tudi kakšna nova skladba – na račun eterike se v skladbah pojavi kak trenutek distorzije več. Skupine Psycho-Path ni potrebno posebej predstavljati. Domač teren je naredil svoje in nastopu nimam kaj dodati – doživeto in spontano obenem.

Dogodek, ki je stavil zgolj na domačo kreativnost in znanje (ex Te Mikka je bil precej mednarodno obarvan, pa niti ne bomo skušali na tem mestu iskati kakršnih koli vzporednic) je svojo krstno (pričakujemo in upamo, da ni zadnji) uprizoritev uspešno prestal. Kljub vsemu imam kak pomislek ali dva. Prvi je ta, da se je le-ta dogajal ravno v času Folklornega festivala v Beltincih. Bi rekli, da vsebinsko dogajanje nima veliko skupnega in gre pravzaprav za dve komplementarni stvari, vendar po mojem mnenju ni tako. Poleg tega, da bi mogoče kdo šel pogledat oboje, pa dva takšna dogodka v tako majhnem kraju sigurno vzameta drug drugemu (verjetno) kak evro, delček medijske pozornosti ter še kaj. Vendar po drugi strani razumemo, da je terminsko težko uskladiti 7, 8 skupin in jih spraviti na oder. V času počitnic. Druga stvar, kar pa verjetno ni krivda organizatorjev, so pa same skupine. Manjkal je npr. Kleemar, pa tudi recimo Dežurni krivci (sicer niso varovanci založbe, pa vendar). Pa še kdo – Sphericube, Vulvathrone itd. Sicer je sedem nastopov že sedaj bilo maratonskih pa vendar.

Nam pa to pove tudi dvoje. Dobrih izvajalcev je veliko in scena dobro deluje. Mogoče zato ne bi bilo napak razmišljati kdaj drugič o dodatnem terminu, da bi se predstavil še kdo. Pa čeprav gre za založbeno fešto; stvari se na tako majhnem prostoru tako pokrivajo, da nihče pravzaprav ni zgolj pri eni stvari. Sicer pa bo še priložnosti veliko. Drugače pa pohvalno!