God Bless This Mess Festival – drugič doma

Festival domače prekmurske založbe je umno postavljen v premor med koncertnima sezonama in tako prijetno poživi z alternativnimi godbenimi dogodki v poletju dokaj neobljudene prekmurske ravnice; da se med Mursko Soboto in Beltinci poleg novega krožnega krožišča v Lipovcih uresniči še kaj. Z intenzivnim programom okupirana beltinška Ambasada je obiskovalcem odprla duri zgodaj popoldne in za uvod postregla s projekcijo glasbenih dokumentarcev. Naš obisk smo prilagodili le koncertom, zato vam s vtisi s tega progamskega sklopa ne moremo postreči.

Za živo glasbo pa so tam po osmi uri zvečer poskrbeli domačini Mlada beltinška banda, Kamničani Nikki Louder, tris varovancev domače založbe (Kleemar, Y in ŠKM banda) ter Vuneny iz Mostarja. Prvonastopajoče smo na žalost zamudili, so pa žanrsko raznoliki muzikanti – od hrupnih nojzerjev Nikki Louder do elektro-swingerjev Kleemar – pustili povprečen vtis. Temu so se pa izognili domačini ŠKM banda in z najboljšim nastopom večera še enkrat več dokazali, da so med najglasnejšimi v sicer tako ali tako glasni pomurski falangi. Smolo pa so na žalost imeli glavni gostje večera Vuneny, saj jih je poleg tehnike na cedilu pustila še publika – pozna ura in prijetno svež atrij. Na naše razočaranje je tam manjkal oder, ki so ga organizatorji preventivno postavili pod streho. Vendar jih je pa tokrat vreme v primerjavi z lani, tako Jernej Koren (ŠKM banda), zejebalo nazaj. Škoda.

Vsekakor si organizatorji zaslužijo pohvale za pripravo intenzivnega in pestrega programa, kar jim je uspelo že tretjič zapored v tej obliki. Pozitivno je, da se festival razvija in programsko dopolnjuje, kar pomeni, da akterji ne spijo na lovorikah stare slave. Zato pri vsem skupaj bolj kot sam festival fascinira preteklo delo mnogih kreativnih ljudi, kar organizacijo takšnega dogodka sploh omogoča. Če smo lansko leto hvalili predvsem pogum pri organizaciji, nas letos toliko bolj veseli napredek in razvoj godbenikov. K temu lahko, če dotični dogodek postavimo v širši kontekst, prištejemo še več kot odlično (vsaj po pričevanjih in imenih sodeč, saj me zaradi odsotnosti v tem letu ni bilo tam) koncertno sezono v murskosoboškem MIKK-u, ki je uspela domači publiki predstaviti nekatera pomembna in odlična glasbena imena (npr. Gallon Drunk, Paramount Styles),    predvsem pa diskografske obogatitve lokalnih skupin. Dejstvo, da je scena povezana in dobro organizirana, nam je ljubo in znano že dlje časa, da pa je še vedno izredno aktivna in da napreduje, pa je osnovno sporočilo tretjega festivala God Bless This Mess. Izpeljan pa je bil že kar rutinsko.