2008, Pharmafabrik
Lani, tik pred koncem leta je pri slovenski založbi Pharmafabrik izšel Fabriksampler V2, nadaljevanje istoimenske kompilacije iz leta 2006. Prvi del je ob času izida presenetil predvsem s svojo izredno zvočno barvitostjo. Na njem smo lahko slišali prijeten ambient, sladki elektropop, industrijsko žaganje ter tudi zvočno bolj eksperimentalne prijeme. Funkcija prve zbirke je bila dvojna: predstaviti Sloveniji manj znane svetovne producente elektronske glasbe (slišali smo lahko 14 izvajalcev iz 14 različnih držav), kot tudi pokazati, da ima elektronska glasba veliko obrazov – tole slednje, je bilo predvsem za tiste, ki še vedno enačijo elektronsko glasbo (samo) s šopanjem in pisano oblečeno mladino.
Drugi del kompilacije prinaša 11 novih imen, ki se tokrat predstavljajo z zvočno bolj homogenim programom. Še najenostavnejše bi problema zvrsti rešili s tagoma ambient/drone, a le deloma. Ti dve besedi nam kvečjemu dasta vedeti, da imamo bolj kot z melodijo in strukturo, opravka z ustvarjanjem vzdušja, s kontinuirano elaboracijo zvočne teme, s teksturami, ki se s subtilno logiko pomikajo proti specifičnemu cilju – seveda brez ritma, brez tega pomagala, ki nam daje smernico in lovi našo pozornost. Zakaj deloma? Zato, ker je za dobro predstavo o naravi glasbe poleg forme, potrebno poznati tudi vsebino, torej določiti avtorjev osebni pečat, ki formo obarva na specifičen način. Razlike med komadi na Fabriksamplerju V2 v tem oziru obstajajo, a se le-ti vseeno lepo prelivajo en v drugega: npr. klavstrofobična vrtinčenja (Final in Lull), v prijetno prasketanje in šumenje (Wo0) in nato naprej, v bolj abstraktna in dark obeležja (Nordvargr, Alexei Borisov in Tania Stene).
Slovenske barve na kompilaciji zastopata PureH ter Dodecahedragraph – oba pa s svojimi atmosferičnimi ter raskavimi teksturami niti malo ne zaostajata za drugimi projekti.
Fabriksampler V2 se – razen dveh komadov – skoraj v celoti beatless razpršuje v času in prostoru. Daje občutek neoprijemljivosti in brezmejnosti, ki obenem straši ter fascinira. Poslušalec bo dobrih 50 minut potoval po vznemirljivem zvočnem tunelu, kjer ga čaka veliko subtilnih premikov, smiselne repeticije ter zvočnih sprememb na meji človeškega zaznavanja. Za izbrana ušesa in eden izmed albumov leta 2008!