We Can’t Sleep At Night – Dej še kazga zbudte pa ga sabo uzemte
2009, Kapa Records
Od 12 skladb na drugem albumu te domače pop-punk (recimo) zasedbe le redko katera presega dolžino treh minut – večina jih je krajših od dveh minut in pol. Jebiga, We Can’t Sleep At Night so direkten bend.
To vam bo jasno takoj po prvi skladbi La Linea, ki je praktično v celoti osnovana na enem akordu, prepriča pa že s keči uvodom na intervalu treh tonov. In taki so We Can’t Sleep At Night – prijetni za uho. Pritegnejo vas z naivno neposrednostjo in preprostostjo, ki pa ne zveni banalno. Nasprotno, We Can’t Sleep At Night so zanimiva domača zasedba s svojstvenim zvokom, čeprav se vam v nekaterih skladbah zdi (Tekochi X), v drugih (She never lost control) pa vam je popolnoma jasno od kod jemljejo. Prav je tako.
Da pa stvari le ne bi bile tako enolične in kratke, pa mladinci, sicer res v ne tako veliki meri in bolj proti koncu, pogumneje primejo svoj glasbeni izraz in kako skladbo tudi ambiciozneje zastavijo (Kornet, Tekochi X, Lalala). Izpostaviti še velja tudi vokal, ki s specifično barvo pronica skozi vaš sluh – če vam ni všeč, dvomim da se boste prebili skozi niti 30-minutno ploščo.
Kljub splošnemu pozitivnemu vtistu, plošča se lepo posluša, pa je po koncu ostal grenak priokus. We Can’t Sleep At Night zmorejo po mojem mnenju veliko več. Sicer čista produkcija nekako ne ujame tistega pravega potenciala zasedbe in energije, ki jo mlad trio premore. Zatorej z velikim veseljem čakam naslednjo ploščo – s še bolj dodelanim zvokom, z zrelejšim karakterjem in več izkušnjami. Takrat pa bodo, verjemite, We Can’t Sleep At Night trgali gate. Da tudi vi ne boste mogli spali.
Facebook
Twitter