Dodecahedragraph – Soterag

Pharmafabrik is back! – a s tem ne mislim tistih elektronskih onesnaževalcev, ki dnevno napadajo naše poštne predale ter nam ponujajo razne tablete po ugodnih cenah, ampak našo založbo Pharmafabrik, ki je v zadnjih nekaj letih v naše loge usmerila bolj eksperimentalno stoječe “elektronike”.

Vrli borci založbe, ki so se dobra tri leta skrivali pred burjo in po medmrežju iskali nove okrepitve, za letos napovedujejo plodno leto – med drugim tudi četrti del Fabriksamplerja. Prva dva dela (V1 in V2 – tretjega je kot izgleda pojedla recesija) sta vsebovala vse, kar se giblje in valovi znotraj trikotnika ambient-noise-drone. V tem oziru še vedno delujeta enciklopedično, kot prvi korak za vse tiste, ki želijo spoznati malce drugačno plat elektronske glasbe.

Za uvod v novo delovno leto nam Pharmafabrik podarja album Soterag slovenskega elektronika Dodecahedragrapha, s katerim smo se že srečali na drugem delu Fabriksamplerja. Soterag vsebuje 15 pustolovskih zapisov, ki se gibljejo v čudnih in oddaljenih zvočnih prostranstvih, nekje med neprijetnim ambientom ter škrabljajočim in pokajočim podrsavanjem. O strukturi lahko govorimo le pogojno; komadi imajo sicer smer in cilj, a jim je težko pripisati predvidljivost in red. Gre za odprto in brezmejno glasbo, ki jo omejuje samo minutaža. Priča smo nenehni elaboraciji zvoka, ki se po zapletenih matematičnih enačbah premika in spreminja. Struktura na nek način torej obstaja, a je njeno vezivo subtilno. O melodijah ne bi, ker jih preprosto ni. Torej tisti, ki pričakujejo zvenečo zaporedje tonov kot pri Jarru ali Vangelisu, naj s Soteragom niti ne poskušajo. V ospredju je feeling, mood, ja, vzdušje, zvočni pasovi, ki pri poslušalcu vzbujajo čustva in predstave. Verjetno bi lahko z raziskavo ta občutja in slike natančno opredelili, a nekaj lahko povemo tudi brez nje: Soterag ne zveni optimistično in veselo, ampak se napaja iz občutkov odrezanosti. Piha neosebno kot sibirski veter ter ščemi kot svež radioaktivni oblak. Zrnast tok tu pa tam zmoti rahlo špikanje, ki ima svoje pradede v “IDM kotičku” založbe Warp, Soteragove ambientalne plasti pa veliko dolgujejo disonantni lepoti “ambientalnih del” Aphexa Twina. Začetek albuma je grd in raskav (atan3fftrack), a včasih tudi na tako neprijaznem območju posije (nezdravo in hladno) sonce – in ko se to zgodi, je pričujoči album za nekaj trenutkov najlepši kraj daleč naokoli.