Štefan Kovač Marko banda – Rdeči

Štefan Kovač Marko banda - Rdeči

Štefan Kovač Marko banda – Rdeči

V času, ko se Slovenija deli na rdeče in bele, beltinska skupina Štefan Kovač Marko banda, ki se je poimenovala po lokalnem narodnoosvobodilnem heroju, s svojim imenom in naslovom novega albuma deluje kot čista provokacija, a je ime potrebno razumeti kot izraz zavezanosti koreninam in pripadnosti regiji, ki nam zadnjih nekaj let v sklopu kolektiva Prekmurje Noise Conspiracy in založbe God Bless This Mess daje kopico vznemirljive glasbe. Podobno brezmejno kot Panonska nižina je tudi ustvarjanje tamkajšnjih skupin, ki pojem rock glasbe raztegujejo tako dolgo, dokler še zadnji »stari roker« ne zapusti prizorišča.
Rdeči je tretji album ŠKM bande. Na njem skupina nadaljuje svojo vizijo kitarske glasbe, zastavljene na Patentatu (2005) in Šamar janki (2008). Post-rock da igrajo, pravijo eni – ja, a ne v isti kategoriji kot skupine, ki na epskih dolžinah počasi gradijo, nato pa zgrajeno v izbruhu zanosa rušijo (npr. Explosions in the Sky), oziroma ne s tistimi, ki v juho vržejo vse od duba do »krauta« (npr. Tortoise). ŠKM banda so v naboru inštrumentov čisti minimalisti (kitara, bas kitara in bobni), v izvedbi pa neposredni in energični – dolga draženja pač puščajo drugim. Skupina je spontana, interakcija vseh inštrumentov ubrana, predvsem pa osredotočena – zato se člani znotraj pesmi z lahkoto večkrat presedejo ter tekoče menjavajo hitrost in motive. Posamezne pesmi tako vsebujejo več dejanj, več »zgodb«, ki jih veže občutek za »pripovedovanje«, vodi pa tehnična izpiljenost sodelujočih. V tem oziru torej nič posebno novega, mogoče le opazka, da je na novem albumu slišati manj tistih »meglenih panonskih ravnic« in melanholije. ŠKM banda so prišli v »mesto«, hiperaktivnost in hektičnost mestoma zamenjali s premišljenostjo in veseljem nad ponavljanjem (npr. Oranžen) ter s tem predstavili nekatere nove odtenke, ki predstavljajo zanimive zastavke za prihodnje albume. Skupina tudi še vedno »pade« v konkreten šundr in negovano prebira strune, predvsem pa tudi v tretje ne potrebuje vokalista, da stopi iz množice.

Povezani članki: