Res Nullius – Prekletih bazar
2011, samozaložba
Prekletih bazar je podobna plošča kot Planet starcev; ali pa so Res Nullius podoben band kot Demolition Group. Oboji imajo namreč na domačem rockerskem pločniku slavnih trdno zabetonirano zvezdo in prepoznaven, za slovenske razmere izviren slog ter zvok. Obe skupini tudi nista nikoli rinili preveč v komercialne vode, zato pa sta za sabo puščali prepričljive plošče s karakterjem. In to konstantno. Kar pomeni, da je tudi Prekletih bazar zelo solidna in poslušljiva zadeva; poleg tega je sedem let diskografskega premora dovolj dolga doba, da albumu težko očitamo predvidljivost.
V desetih skladbah nam Res Nullius dokazujejo, da ostajajo kapitani v svoji glavi: ostra in neposredna, celo kritična, besedila pridejo ob dovolj prepričljivem vokalu do primernega izraza. Seveda je vse osnovano okoli kitare in odrezavega ritma (Krvavi golaž, Izkrivljene ravnine, Ðoni), vendar Res Nullius znajo primerno vključiti (poudariti) tudi kak drug inštrument (Rock n roll) ali pa spremeniti tempo (Nikomur ne govori ničesar o men), da popestrijo sicer premočrtno nagovarjanje poslušalca. V tem kontekstu tudi pozdravljamo, ko dajo več prostora bluesovskemu karakterju zasedbe (Grbavi klovn, Ej, companero). In ta recept prepriča. Če gojite afineto do klasičnega rock ‘n’ rolla, vam vsekakor toplo priporočam, da plošči date priložnost. Kot celota deluje odlično in brez težav jo prebavite v šusu. Moj favorit je že omenjena Izkrivljene ravnine.
V domačem okolju je Prekletih bazar vidnejši izdelek in dokaz, da se dober rock ‘n’ roll z jajci še dela. In v tem smislu žanr ne bo nikoli passe – ker bodo ljudje s pravim karakterjem vedno ustvarjali odlično muziko. Kar pa nekako velja za vsako zvrst.
Matjaž Jaušovec
Facebook
Twitter