BeatMyth – Questionable Image

BeatMyth - Questionable Image

2012, Kapa Records

Slovenski dvojec BeatMyth je uspešno prestal sindrom »drugega albuma«. Questionable Image je suvereno nadaljevanje energičnega in kratkočasnega prvenca Your Own Two Heads, ki je izšel leta 2009. Tudi tokrat je v miks skočil N’toko in celoto dopolnil s svojimi rimami. N’toko je eden izmed naših najzanimivejših reperjev, ustvarjalec s širino, ki odlično deluje v različnih zvočnih kontekstih. Moveknowledgement, razni samostojni projekti in že omenjeni Beatmyth kažejo, da gre za sodobnega ustvarjalca, ki presega toge okvirje naše hip-hoperske scene.

Kot že rečeno, trojka tudi na novem albumu ne zapleta stvari po nepotrebnem. Glasba je glasna, plesna in neposredna. Producenta v vsakem zapisu hitro zgradita osnove – z namenom, da lahko čimprej z verige spustita beate, no, brekbeate, ki se spotikajo in mlatijo kot ob hudi uri. N’tokov način podajanja je jasen in prepoznaven. Samozavestno daljša asociacijske verige in niza (prosto) pomenske drobce, ki se na koncu sinergično združijo z divjo spremljavo. Lovi spremljavo (ali ona njega) in repa, kot se ponavadi šprinta na 100 metrov ali bere knjigo po končanem tečaju hitrega branja. Nič proti hiperaktivnemu podajanju ali besedni solati – v kontekstu vedno premikajočega se BeatMythovega plesnega obrata sta ti dve stvari več kot na mestu. N’tokov glas je specifičen, zato je prevelika izpostavljenost lahko dvorezen meč. Dvojec zato zaporedje 14 točk prekinja s petimi inštrumentali in gostjo Katjo Šulc. Tkivo zapisov je elektronsko, sestavljeno iz razdrobljenih efektov in programiranih zaporedij, ki dišijo po osemdesetih. Na trenutke imamo tako opraviti z drobci nostalgije, a je album vseeno na enosmerni dovodnici v futuristično metropolo.

Questionable Image je sodoben in urban album, ki cilja predvsem na plesišča, na glasno predvajanje in močne zvočnike. Glasba gre na polno in pusti poslušalcu malo trenutkov oddiha – takšen neusmiljen tempo lahko zato hitro utrudi, povzroči rdeče oči ali občutek monotonije. Zanimivo bi bilo slišati, kako bi se koncept obnesel pri počasnem gorenju, pri bolj subtilnem tkanju drame, prav tako pa bi bilo zanimivo slišati še kakšne druge goste. Lok se torej nekaj časa še lahko nateguje, do takrat pa naj vse radijske valove zasedeta S!ck in Discoland.

Matjaž Gerenčer

 

Povezani članki:

Značke: