Res Nullius
Ljubljana / Orto bar
20. 4. 2012
Vstopnina: 10 €
V zadnjih nekaj letih se zopet dviga prah, ki nas je zadeval že v devetdesetih, a kot zgleda, se je ta le malce polegel. Veliko se je o velenjskih Res Nullius govorilo v preteklem letu, ko so izdali svoj peti studijski album, tokrat pa so se vrnili na njim zelo dobro poznani oder ljubljanskega Orta. V sklopu Ortofesta so nas minuli petek popeljali po poti rocknrolskega brezčasja.
Rahlo odsoten, a morda zaradi tega še bolj prepričljiv, in prav nič govoren, torej ravno tak kot smo ga vajeni, je bil frontman Zoran Benčič. Manjkal mu je, seveda, cigaret, da bi lahko vase potegnil 1001 dim, ki bi morda (zgolj in samo v očeh kadilca) potrdil tisto, da Res Nullius imajo jajca. A prav imate tudi nekadilci, glasbenik naj se dokaže z glasbo in ne z upornostjo, pa čeprav to nekako povezujemo z garažnim rokenrolom. In da imajo jajca, so potrjevali tekom koncerta z udarnim, glasnim – po mnenju nekaterih bi lahko bilo še glasneje – in značilnim rock’n’rolom. Res Nullius so eden tistih, ki so tekom dveh desetletjih razvili in obdržali, to je navadno še težje, svoj lasten jaz. Izbor skladb ni bil presenetljiv, zajemal je tako starejše uspešnice kot tudi nov material. Skupaj smo se rodili leta ’72, skupaj smo bili divji, peli smo dečka v belem, đonija, razmišljali o ljubezenskem revolverju, bazarju prekletih … Glede na to, da je plata že nekaj časa zunaj in da so le-to Velenjčani že predstavili širom Slovenije, nismo pričakovali prevelike gneče. Orto je bil sicer poln, a daleč od neprijetnih občutkov, ki se porajajo ob asociacijah na sardine v konzervi. Tudi do piva se je dalo med koncertom, kar je svojevrstni luksuz. Če si ga v teh kriznih časih sploh lahko še privoščite.
Z zadovoljstvom lahko zaključim, da Res Nullius ostajajo zvesti sebi in svoji publiki ter da smo v petek zadovoljni in potešeni odšli s koncerta.
Tekst: Mirela Želvin
Foto: Tjaša Janovljak
Facebook
Twitter