Big Foot Mama - Izhod
2012, Dallas records
V 12 pesmih je 12 zgodb, 12 zanimivih situacij, predvsem življenjskih, s katerimi se srečujemo – v recesiji, varčevanju, politiki, športu, kriminalu, ljubezni. Vsak od nas išče izhod iz zapletenih situacij po svoje. BFM so našli Izhod – poln rokenrola, cinizma, žalosti, jeze, ljubezni, bolečine, humorja in erotike. Končno je tudi meni prišel v roke njihov novi album Izhod. Ob poslušanju najnovejšega izdelka bom morda našla svoj Izhod tudi jaz – polnejša, srečnejša ali pa zmečkana.
V teh zmedenih časih, ko včasih ne veš več, kaj in koga bi poslušal, ti pride pod roke BFMjev Izhod. Velik odmerek rokenrola, ko iz ust Grege Skočirja v moja ušesa prihajajo zrelejša besedila, bas Alena Steržaja tokrat ne le spremlja, na trenutke celo vodi ritem sekcije, na čelu katere je neutrudni bobnar Jože Habula (ob pomoči Martina Janežiča – Bucota na tolkalih) ter kitarski spev Daniela Gregoriča in Zorana Čalića.
Po prvem poslušanju ostaja vtis, da Big Foot Mama na sedmem studijskem albumu zveni grenkeje kot kdajkoli. Zmečkano. Nič teatralno. Trpko. Pa vendar – presneto dobro. Pravzaprav celo bolje, kajti že sam začetek Izhoda obeta. Važno da zadane (2007) je bil vrtiljak veselja in radosti – ko je baladna Ona je samo za mene prijetno zaživela med publiko – a Izhod namiguje na „izhod iz vsakdanjih življenjskih situacij, s katerimi je vsakdanji človek, posameznik, soočen v teh neoptimističnih časih. Ko se zdi, da je ves čas neka ‘frka’ med ljudi. ‘Frka’ v zraku. Ves čas iščemo neke rešitve in izhode. Izhod je v bistvu neka pozitivna stvar, ki se zgodi na koncu. Da najdeš izhod iz teh težav, s katerimi se srečuješ”, kot lahko citiram Alena v njegovi izjavi.
Hm, da ne bo to Izhod za obesit se? Seveda ne. Našla bom izhod ali v srečo in mir ali obup in žalost. Izbira je moja. V zraku visi. Kajti časi se spreminjajo. Najprej mi je padla v oči slika Skočirja na ovitku. Sveže obrit z belo majico in očali, ki so njegov fetiš. Odrasel je in doma ima otroka. In odraslost vseh članov BFM se presneto dobro začuti v vsaki skladbi posebej. Čutim, da jim ni vseeno, da so država, ljudstvo, rock’n’roll po domače povedano – v riti. In v ušesih mi odmevajo besede: Greh. Laž. Slaba volja. Dež. Trnje. Nor. Kratek stik. Ignoranca. Umazan. Aroganca. Ljubezen je zdaj razlog za boj. Več kot očitno je, da se bo treba boriti. Sleherni dan. Izhod pomeni, da gredo v boj za iskrice v očeh tudi Big Foot Mama. Presneto malo je nežnih, kot je bila, Nisem več s tabo, melodij. Čutim, kot da se je Led s severa preselil v mojo sobo, kajti Izhod mi ponuja mraz, a vsake toliko tudi Iskrice in Kratek stik. Izhod ni le še en album Big Foot Mame. Je rahlo drugačen izdelek, trši, bolj življenjski, realen. Pa vendar tako zelo enostaven. Ko poslušam Grego, ko poje, da ima veliko srečo, ker ima Slab spomin, me opominja na spremembo, ki jo je BFM že opravil. Z odliko. Prepričana sem, da vas bo Izhod navdušil. Potolažil. Vzemite tisto, kar vam pripada. Najdite svoj Izhod. Udarite nazaj!
Komadi pa si sledijo, kot napisano:
1. Iskrice – spominja me na žaganje, kot da vsaka rada da. Ojačevalec in kitare. Gas do konca. Preprosto, a udarno in uigrano. Punce so greh. Čakala si na pragu neizprosnega srca. So kamen, znoj in sol. Umazan, črn in zaprašen komad. V recesiji kot da že skoraj ni prostora za punce. Črn veter in bele iskre. Najboljša izbira za prvi komad.
2. Slab spomin – naslov obeta, a zavaja. Kdo ima slab spomin? Refren je nesramno privlačen. Hitro zaznam – to je najbolj udaren komad albuma. Takoj dodam še kako svojo cvetko, tudi jaz sem se zapletla v spletko. Nepredvidljivo. Js mam, js mam eno samo srečo slab spomin, slab spomin. Zveni prekleto himnično, odlični spremljevalni vokali, obilo čustev. Če vas je kateri kdaj nesramno prizadel ali zapustil – navijte do konca. Zažgalo bo. Tudi na koncertih. Ob mrzlem pivu!
3. Tiha noč – Vse dni se mi zdi, kot da pijem le pesek in prah. Pesem neskončnih pridevnikov. Soglasje kitar. Norija. Morija. Presežek kitar. Presneto dober obet za še. Izhod deluje, izhod se prikazuje. BFM kot da se zliva v ocean želja. Morda se bo komu zdelo patetitčno, pa kaj?!
4. Smet – smeti žagajo, žagajo. Vokal presenetljivo razločen, prepričljiv in zanimiv. Komad nekako monoton, mračen in izgubi smer proti izhodu. Vse je eno. Vsi smo eno. Topim se z njimi v eno. Sonce pa menda ne žari? Visoko, visoko …
5. Pot iz trnja – zaskeli strgana iz objema v praznino in molk, se bom prebila iz trnja? Zablod? Diši po klasični strukturi – Alenov bas pa zveni tako presneto všečno. Sede. Spomnim se najinih trat…. Pesem za vse, ki ob jutranji kavi, morda celo neumitih zobeh, lahko z zadahom, zmečkani – prebolevate lepe dogodke. Sveže. Prebolela sem že davno. Ker lepe dogodke živim. Jutranja kava, včasih pokvarjen okus, a čutim toplino iz njegovih ust.
6. Nor sigurno ne – ups. To pa je pravi ropot. A so BFM znoreli? So nori? Ne, niso. Nepričakovan preobrat, ki paše. Ušesa zdržijo. Posrečen poskus.
7. Lepa laž – vrnile so se BFM kitare in BFM refreni. Iz roda v rod odmeva beseda / na zunaj čudovito izgleda / lačen volk se tega zaveda / raja pa seveda naseda. Dobra predstava na basu, usklajen zvok kitar, Jože na bobnih se je zbudil. Laž ni lepa. A jo je tako prekleto veliko. Predvsem v politiki! Vlada – poslušaj. Ta komad je za vas.
8. Užitek na »replay« – »Reset« za vse spomine, »delete« za bolečine / strahove na »delay«, užitek na »replay«. JUPI. Dobra stara prijetna BFM melodija. Za nedeljski večer namesto Xfaktorja. Ali ob mrzlem pivu na morju. Pesem za rajo. Za folk. Z značilnim izborom besed. Ql.
9. Umazan dež – že slišano? Ne. Je pa tipično BFMjevsko. Gre v uho. Kdor zanika žejne misli / kdo jih zaduši / ko mu sladka, divja, mala / roža zadiši. Gre tudi v grlo. Bo šlo komu v nos? Klasika za repertoar na koncertu.
10. Naj lajajo – ha ha ha ha, ta pesem je pa za Kranj. Ali pa za vedno zafrustriran Maribor. Sindrom malih mest: mal pretirana samozavest. Le kje so pisali besedilo? Le kaj so mislili? Kje so se tako počutili? Lahko, da se tako počutijo v „Zokijevi” Ljubljani? Se mi pa zdi, da je komad rahlo na silo lajajoč. „laj, laj, laj..” Poslušajte in povejte….!?
11. Bruno – ker se je Lovro obesu, je novi album Brunota prnesu. In BFM je kar naenkrat indie … zelo všečen komad, všečno besedilo, všečno sporočilo … Naenkrat se Bruno nagne naprej / roko v žepu jakne uper / v črpalkarja, ki strese ga mraz / bruno zavpije naglas: to je rop! BFM pa gladko in kratko malo ostaja tata-mata. Pesem je hit. Pesem ustvarja mit. BRUNO!
12. Kratek stik – za konec – uf uf uf, akustična balada (Gregova velika želja). Nina Key, vokal v tej pesmi blesti v milini in pihlja. Se srečuje z Skočirjevo ostrino. Žalostno. Otožno. A zelo dobro izbran duet. Tak, za glasbeno željo. Na radiu ali v kakem posebnem kafiču. Ob sveči. Ni za množično kričanje. Res ni. Je pa tisto, kar bi na koncu, ob Izhodu želela še. Pusti odtis. Na steni srca. Na dlani. Vse bi dala za vsaj kratek stik dlani ob dlan.
JA. Vzemite tisto, kar vam pripada. Najdite svoj Izhod. Udarite ali počakajte. Prehitro pride do laži in kratkega stika. Zaradi iskric? Slab spomin vara, pot iz trnja obstaja. V tihi noči polni smeti smo vsi nori ali pa nobeden. Bruno laja, dež pada. Ostane le, da z užitkom pritisnem REPLAY.
Darja Delavec
Facebook
Twitter