Dežurni krivci - Fakti
2013, God Bless This Mess Records
Verjetno vas kar nekaj že ve, da so prleški grunt rockerji Dežurni krivci pred kratkim izdali novo, četrto studijsko ploščo Fakti. Album je bil namreč v zadnjih nekaj tednih deležen kar precejšnje, za spodaj podpisanega že kar presenetljivo obsežne medijske podpore (za tak tip benda, da se razumemo), pri čemer imam v mislih predvsem nacionalni generator očesnih in ušesnih dražljajev. Tudi prav.
Nov album prinaša kar 30 pesnitev Marka Čuša, krivega kitarista, od katerih ima spremljavo na notnem črtovju 12 skladb. Če bi moral res na kratko opisati album Fakti, je prva asociacija Matija Gubec. Krivci na plošči zavzamejo jasno pozicijo: jebejo nas in vas vsi po spisku. Med verzi najdete tako vrstice, kot sta “razbojnike pribiti na križ” ali pa “z biči so nam orali hrbte” in skoraj škoda je, da si ob sicer zelo lično zapakirani ter oblikovani knjižici pesmi niso omislili še super posebne izdaje z vilami. Šalo na stran, Dežurni krivci so s Fakti ustvarili svoj daleč najbolj uporniški, angažiran ali če že hočete politično-aktualen album, čeprav so tudi prejšnje odlikovali jasni družbeno-kritični izleti (spomnimo se samo pesmi, kot je npr. Freedom Fries s plošče Strup). Lirika je tako izredno neposredna, za moj okus ji mogoče manjka malce domiselnosti, čeprav moramo priznati, da v časih, ko so dobesedno letele glave, tudi nihče ni pretirano razglabljal.
Podobno udarna je tudi muzika, ki ostaja trejdmark (tale izraz nekako ne paše najbolj k albumu) zasedbe. Pevec Leon je kitaro tokrat postavil v kot in samo poje, k samemu konceptu plošče pa so dodali še tretjo dimenzijo – sliko. Krivci radi izpostavijo vizualije, ki spremljajo koncertne nastope. Premierno smo to preverili na domačem terenu, v Klubu Jama v Svetem Juriju ob Ščavnici in izpadejo kar solidno. Omeniti vsekakor velja še tudi producenta Hannesa Jaeckla, s katerim so sodelovali že na prejšnji plošči Strup in je po mojem mnenju tudi tokrat tisti faktor, ki je iz Krivcev znal iztisniti njihov ustvarjalni maksimum oziroma soustvariti res tak zvok, kot ga skupina želi.
Ta je po več kot 15 letih delovanja Krivcev verjetno precej blizu tistemu, kar kvartet zmore, s Fakti pa se skupina dokončno (ali dodatno) utrjuje na frontalni črti domačih rokenrol skupin. Tako kot kaki Res Nullius ali pa Demolition Group tudi Dežurni krivci z vsakim album skrenejo malce s smeri, poskusijo kaj novega, nadgradijo samega sebe, hkrati pa ohranjajo karakter, prepoznavnost in predvsem rock ’n‘ roll hrbtenico. Še na mnoga leta.
Matjaž Jaušovec
Facebook
Twitter