Saxon
Ljubljana / Kino Šiška
12. 6. 2013
Ja, pa so se zopet ustavili v Sloveniji. Kdo? Vsekakor legende britanskega heavy metala Saxon, kot predskupina pa so jih spremljali meni dokaj neznani AC Angry. Pohvale vredno pa je dejstvo, da so za predskupino izbrali tudi slovenski bend in to prvake našega heavy metala Metalsteel.
Pa pojdimo lepo po vrsti. Ob prihodu pred Kino Šiška sem bil kar nekoliko razočaran, saj je okoli miz lokala posedalo le nekaj metalcev in žulilo pivo. “Kaj bo tudi ta koncert obiskan bolj klavrno?”, mi je odzvanjalo v glavi. Ali smo tudi privrženci dobrega metala postali brezvoljni in brez želje po obisku kakšnega dobrega koncerta ter se družimo samo še ob pivu in poslušanju oguljenih CD-jev v kakšnem lokalu? Joj, pa ne zopet koncert za nekaj ljudi in skupino, sem si mislil pri sebi. V slabi veri sem odšel v dvorano in se namestil na moje običajno mesto v ozadju, kjer imam lahko pregled nad celotnim dogajanjem na odru ter tudi v dvorani.
Koncert so odprli naše gore list Metalsteel, ki so me lepo presenetili. Poleg tehnične dovršenosti so postregli tudi s koncertno držo, kot se na odru spodobi in tako naredili vtis velikega benda iz male Slovenije. V svojem nastopu so preigrali nekaj starejših skladb, postregli pa so nam tudi s kakšno vižo z njihovega prihajajočega novega albuma. Pod odrom se je zbralo kar nekaj občinstva, večina med njimi njihovih fanov. Vsekakor je občinstvo uživalo in sodelovalo z glasbeniki na odru in vzdušje je bilo skozi njihov nastop dokaj dobro. Ko so na koncu svojega nastopa odigrali Heavy Metal Is Our Religion, pa je bilo maloštevilno občinstvo že precej segreto.
No, pa vseeno ni bilo vse tako črno kot sem si mislil pred vstopom v dvorano. Ta se je z odhodom Metalsteel izpraznila, tako da nas je ostalo le še peščica, tehnično osebje na odru pa je s polno paro pripravljalo oder za naslednji nastop. Na oder so stopili Ac Angry, ki Saxon kot predskupina spremlja na celotni evropski koncertni turneji, vendar niso upravičili statusa predskupine takim mačkom, kot so Saxon. Njihova glasba je povprečni heavy metal, so poslušljivi, vendar maloštevilnemu občinstvu niso dali energetske injekcije. Morda bi izpostavil za moje pojme dopadljivo igranje bobnarja Sascha Waacka in dokaj dovršeno igranje basista Denisa Kirscha. Celoten nastop je deloval statično in medlo, kot da nimajo v sebi življenja ter da komaj čakajo končati nastop. Morda je temu botrovalo maloštevilno občinstvo v dvorani ali pa sem bil še vedno pod vtisom zelo dobrega nastopa skupine Metalsteel. Skratka, prišli so Ac Angry, odigrali so in odšli so.
Z mešanimi občutki in vtisi je dejansko maloštevilno občinstvo zapuščalo dvorano, vendar ne za dolgo, saj Saxon niso dovolili, da bi se do konca ohladilo že tako dokaj ohlajeno. Luči so ugasnile, iz ozvočenja se je razlegal Intro, občinstvo, ki se je vračalo v dvorano, pa je skandiralo, vzklikalo in žvižgalo. Zastor je padel in v soju žarometov so svoj nastop s skladbo Sacrifice z istoimenskega novega albuma začeli Saxon. Koliko je osrednji predstavnik novega vala britanskega heavy metala po skoraj štirih desetletjih še živahen, so na odru pokazali pevec Biff Byford, kitarist Paul Quinn, bobnar Nigel Glockler, basist Nibbs Carter in kitarist Doug Scarratt. Čeprav se po odrih podijo že od davnega leta 1977, so na njem še vedno energični ter živahni in jih to z leti ni upočasnilo ali utrudilo. Še več – kot pleme, kateremu so ukradli ime, so tudi angleške legende heavy metala neusmiljeni, neustavljivi in neutrudni. Nastop so nadaljevali s skladbami Made in Belfast, Stand Up And Fight, Night Of The Wolf, Wheels Of Terror, začinili pa so jih s starejšimi uspešnicami, kot so Crusader, Heavy Metal Thunder, Conquistador, Dallas 1 PM, Strong Arm Of The Law, Wheels Of Steels in drugimi. Ne prav polna dvorana je skandirala, občinstvo se je odzivalo na pozive frontmana in je prepevalo s skupino, roke so bile v zraku, čutiti je bilo navdušenje in pozitivno energijo. S svojo solo točko je še posebno navdušil bobnar, saj je občinstvo dobesedno norelo. Ozvočenje in svetlobni efekti so delovali brezhibno, kar je še dodatno pripomoglo in popestrilo izvedbo odličnega koncerta, katerega so Saxon zaključili z mega hitom Princess Of The Night.
In kaj za zaključek? Stari mački so kljub letom še vedno dobri mački. Takih koncertov in skupin si lahko le želimo in upamo, da nas bodo kmalu zopet obiskale v tej mali Sloveniji. Heavy metal in z njim tudi heavy metal skupine imajo v Sloveniji očitno še vedno dovolj podpornikov in poslušalcev, s tem pa tudi zagotovljeno prihodnost. Zato pa obiskujte koncerte in uživajte v njih.
Tekst: Evgen Dolenc
Foto: Miha Dolenc
Facebook
Twitter