Ljubljana / Kino Šiška
19. 10. 2013
Neredko se zgodi, da slovenski glasbeniki obeležujejo obletnice delovanja s koncerti, ki so zastavljeni konceptualno širše kot le narediti dobro zabavo z največjimi uspešnicami. Kot goste na koncert povabijo glasbene prijatelje, nekateri (pre)široko paleto let teh, ki se (pre)mnogokrat nerodno izmenjujejo na odru, glasbena povezanost pa se prepogosto izgubi. Pogosto se ob takih dogodkih zazdi, da so primarno namenjeni glasbenikom samim, obiskovalci pa smo na stranskem tiru, a vendar dobrodošli, da poslušamo (tudi) bolj ali manj osladne nagovore in hvaljenje vse povprek.
Za širši koncept praznovanja so se odločili tudi v zasedbi Katalena. Ljubljanska glasbena skupina šestih članov (Vesna Zornik, Polona Janežič, Boštjan Gombač, Tibor Mihelič Syed, Boštjan Narat, Robert Rebolj), katere idejni vodja je Boštjan Narat, je pred dvanajstimi leti slovensko ljudsko glasbo ponovno pričela približevati poslušalstvu. Inovativno, spoštljivo, avtorsko in na področju oživljanja ljudske glasbe na enega bolj prepoznavnih načinov. Zasluge za to imajo prav vsi člani zasedbe, ki so glasbeno, gledališko, pisateljsko in drugače umetniško dejavni ter uveljavljeni tudi izven primarne zasedbe. Del teh udejstvovanj so tokrat predstavili v Kino Šiški.
Na štiriurnem koncertu so nastopajoče zasedbe stopale na oder do minute natančno po urniku brez nerodnosti in tihih trenutkov ter zapletov ob menjavanju, ker je bil oder v prvem delu koncerta razdeljen na dva dela. Na večjem odru so v okoli trideset minutnih sklopih po vrsti zvrstili: The Puzzled, zasedba Kataleninega baskitarista Tiborja Miheliča Syeda, ki je marca letošnjega leta pri Celinki izdala prvenec Bad Times for Bedtime Stories. Štiričlanska moška skupina preigrava mešanico ritmov vse od folka, rocka, jazza in panka, pa še kakšna zvrst bi se lahko našla, povezanih v dolge pretežno inštrumentalne kompozicije. Sledil je Narat, dobro poznani glasbenik, igralec, filozof, katerega poetična narava besedil se dotika tako medčloveških odnosov kot tudi aktualnih družbenih vprašanj. Z Vesno Zornik in TangoApasionado smo nato prisluhnili še argentskošpanski melodiki in strasti. Manjši oder je med menjavanjem zasedb na večjem pripadel kabaretu porno dive Patty Diphusa alias trio Boštjana Gombača. V vlogi vzeti iz gledališke predstave Mestnega gledališča ljubljanskega narejeno po zgodbah Pedra Almadóvarja, ki jih je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja objavljal v madridskem časopisu La Luna, in v maniri vodilnega člana zasedbe The Tigel Lilies Martyna Jacquesa. Pa tudi z gostjami, Tremi Zdravimi Marijami (Ana Duša, Vesna Zornik, Polona Janežič), ki fafajo tukaj in fukajo tam. Izvedbeno odlično, pa tudi zabavno. Tik pred edinim kratkim odmorom je manjši oder za (pre)kratek glasbeni izsek štirih pesmi, ob spremljavi Narata in Gombača, pripadel še Neci Falk.
Prvi del koncerta je tako minil kot bi trenil. Po kratkem odmoru, ki je bil na mestu ne le zaradi priprave odra, temveč tudi oddiha poslušalcev, so na oder stopili še vsi člani skupaj, kot zasedba Katalena. Najprej folkovsko etno rockersko le instrumentalno, pri drugi skladbi pa se je jim je že pridružila Vesna Zornik. Rockerske predelave ljudskih pesmi z odličnimi izvedbami na klaviaturah, bobnih in obeh kitarah, do inovativnih zvočnih pripomočkov Gombača. A vrhunec koncerta je vendarle pripadel kitarsko vokalni izvedbi dua Vesna Zornik in gostji Neci Falk v pesmi Roka na roko z zadnjega od petih albumov, Noč čarovnic, ki je izšel dve leti nazaj. Po dveh podaljških je publika v skoraj polni Katedrali slavljence ob pol enih zjutraj vendarle spustila z odra.
Katalena in njenih šest šestih članov, ki se med sabo vidno dobro razumejo, nam je tokrat pripravila godbeno potovanje skozi različne glasbene svetove, ki pa so se preko skupne zgodbe, osrednje zasedbe, združili v eno. Besed je bilo malo, Vesna Zornik je Boštjanu Naratu celo pripomnila, da je redkobeseden. A bilo jih je več kot dovolj za konceptualno, organizacijsko in, vendarle govorimo o glasbi, izvedbeno odlično izpeljano praznovanje, ki ga ne bo lahko ponoviti tudi sami Kataleni.
Tekst: Polona Černič
Foto: Tjaša Janovljak