God Is An Astronaut
Ljubljana / Kino Šiška
8. 4. 2014
Torej, v začetku aprilskega vremena so se pri nas spet ustavili irski post rockerji/atmosferic metalci/vesoljski bluzatorji in zabluzenci God Is An Astronaut. GIAA sta leta 2002 ustanovila brata Kinsella (Torsten in Niels) in za potrebe snemanja in distribucije svoje glasbe mimogrede ustanovila še založbo (way to go, boys!). Ljubiteljski projekt je sčasoma prerasel v polnokrvno glasbeno skupino, ki je popolnoma imuna na sodobne trende v glasbi in glasbenem poslu (vsak njihov album naj bi bil slika njihovega stanja v času, ko le-ta nastaja) in je v Katedralo Kina Šiška privabila lepo množico žanrsko precej različne publike.
Na velikem odru, ki so ga s svojim glasbo in nastopom, ob pomoči primerno nastavljenega ozvočenja in odpičenih lučk, brez težav obvladali, so predstavili razkošno, raznoliko in primerno dolgo set-listo (19 pesmi, če se ne motim), ki je vsebovala po nekaj pesmi skoraj z vsakega od njihovih sedmih albumov (najbolj pa je bil seveda zastopan lanski Origins, ki je hkrati tudi njihov prvi album posnet s petčlansko zasedbo) in eno novo pesem (lepo). In potem se človek znajde pred veliko težavo … kaj sploh napisati o koncertu, kateremu je bil priča? Če poznate njihovo glasbo, potem veste, da njihova glasba, ki se žanrsko ne dovoli ukalupiti, pomeni totalen trip v času in prostoru, da jo lahko vsakdo razume čisto po svoje, da je možno zraven skaditi »n« jointov, piti pivo ali pa le z zaprtimi očmi potovati, kamor človeka pač ponese domišljija, omejitev dejansko ni …
In to se je tudi zgodilo … publika je bila hkrati »raztresena« po vesolju, plavala je po času naprej in nazaj brez skrbi, da bi se kod izgubil, po koncu vsakega komada smo se namreč prizemljili, saj nismo hoteli zamuditi priložnosti, da se skupini ob vsaki možni priložnosti zahvalimo za prelepo popotovanje, na katerega nas je popeljala. Dodatna pika na i pa so bili še nagovori članov banda v kleni irski angleščini, ki človeku takoj prikliče nasmešek na usta in ga spomni, da bo po koncu koncerta treba spiti še kakšno pivo in ga nemara presekati še s kakšnim viskijem.
Po takem koncertu lahko človek le reče: fantje, čimprej spet na svidenje, ko pridete naslednjič naokoli vas pridemo spet pogledat! Če pa ste slučajno zamudili njihov nastop, s sramom v očeh poglejte v tla, to dejstvo modro zadržite zase in ob prvi priložnosti popravite napako …
Tekst: Rok Erjavec
Foto: Miha Mally
Facebook
Twitter