Ditka (foto: Žiga Koritnik)
Gogo music, 2013
Mlada Ditka s Koroške poje in igra kitaro že vse od malih nog. V otroštvu je redno nastopala na otroških glasbenih festivalih in ima za sabo kar nekaj uspehov, a za največjega med njimi bržkone velja uvrstitev v polfinale angleškega tekmovanja United Kingdom Songwriting Contest s pesmijo My Guitar. Le-to najdemo tudi na plošči Ne bodi kot drugi, na kateri se Ditka predstavlja v takorekoč dveh delih: s slovenskim in angleškim. Na prvem se nahajajo uglasbljene pesmi slovenskih pesnikov, in sicer Toneta Pavčka, Marka Pavčka, čigar pesem Školjka predstavlja najsuverenejši trenutek, in, kot že sam naslov plošče nakaže, Ferija Lainščka. Drugi del prinaša že omenjeno pesem My Guitar, a tudi So Fine, ki je bila uvrščena na ploščo Val010 – imamo dobro glasbo.
Z izjemo pesmi Dreamer gre v celoti za avtorsko delo Gorazda Čepina, Ditkinega očeta, ki je pesmi na angleškem delu plošče prispeval v celoti, medtem ko se je na slovenskem omejil le na glasbo. Da Ditka velja za kantavtorico je zategadelj nekoliko sporno, saj – vsaj javno oz. na plošči – avtorsko ni aktivna. Njen oče je prispeval tudi klaviature, del spremljevalnih vokalov, akustičnih kitar in poskrbel za aranžmaje, produkcijo ter miks. Iz tega razloga – v primeru, da temu prištejemo še samo žanrsko naravnanost plošče – je dokaj jasno razvidno, da je Ne bodi kot drugi projekt Gorazda Čepina. Veliko prej, kakor Ditke same.
Plošča v celoti gledano ni slaba, če zanemarimo dejsto, da se na njej nahajajo besedila Ferija Lainščka po katerem dandanes resnično ni potrebno posegati niti enemu od glasbenikov, ker je rezultat prej plehkost in neizvirnost, kakor globina, ki bi se kazala v poetičnem jeziku. Preveč ga je. Povsod. Vendar poslušalca kljub vsemu zajamejo grenki občutki ob zavedanju, da mladi posegajo po tujem jim angleškem jeziku. In ne slovenskem. Zakaj? Ker se pri izgovorjavi lahko malce “pošlepaš”, medtem ko ti bo v slovenščini to vsakdo zameril? Pesem Ljubim resnično zveni bolj angleško kot slovensko … In najprepričljivejši sta in ostajata Nekaj je v zraku ter Školjka. Ali pa po angleščini posega preprosto zato, ker se giblje v popularnih žanrih (popa), v veliki meri začinjenih z bluesom, countryjem in drugimi zvrstmi, ki jim gre domovino prej iskati v Ameriki, kot Sloveniji? Vendar je Ditka preprosto nekoliko premlada, da bi verjeli njenim zgodbam v tem žanru, najsi bo v slovenski najsi bo v angleški različici.
A treba je priznati, da je Ne bodi kot drugi izjemno poslušljiva plošča, ki si bo zagotovo utrla pot do širše mase poslušalstva. Prijetna popestritev znotraj monotonega radijskega programa. Vendar hkrati nič posebnega, saj ne premore elementov, kar bi jo drugačilo od množice podobnih. Korektna, a premalo Ditkina, ki ljubezen do glasbe ima, tudi talent. Že vnaprej pričakovani melodični in harmonski postopi izničijo vsakršno presenečenje ali odstopanje od utečenih obrazcov, zaradi česar kakšne posebne svežine ni čutiti in zato zanimanje kmalu upade, če ne celo umanjka. Tisto, kar Ditki manjka, je njen lasten zvok. Drugačnost. Avtorska svežina. In nekaj instrumentalistov, ki bi v glasbo vnesli globino. Preprosto, manjka ji še nekaj kilometrine – tako glasbene kot življenjske – in izraznosti, ki bi dali pečat njenemu imenu. Upam, da ji bo sreča naklonjena …
Nina Novak
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=pGjkluB7SJg[/youtube]
Facebook
Twitter