Brutal Assault
Češka/Trdnjava Jaromer
6– 9. 8. 2014
Kot že nekaj let poprej, smo se tudi letos odpravili v Jaromer, mestece severovzhodno od Prage, ki se nahaja v neposredni bližini zgodovinsko pomembnega mesta, Hradec Kralove in, ki gosti enega boljših in cenovno ugodnejših metal festivalov v tem delu Evrope, imenovanega Brutal Assault – letos je doživel že devetnajsto ponovitev. Ime dogodka ni za lase privlečeno, saj nekdanjo vojaško utrdbo, za katere zidovi se festival odvija, vsako leto posebej, brutalno napade kopica znanih in manj znanih imen, bolj ali manj ekstremnih podzvrsti metal glasbe, medtem ko se skupin, ki širijo sladkorno bolezen ali zabavajo nemško govoreče občinstvo v stilu kakšnih J.B.O., na daleč izogne.
Čeprav gre za tridnevni festival, se Čehi že nekaj let poslužujejo tudi ogrevanja »prezgodaj« prispelega obiskovalstva, ki pa je praktično že preraslo v četrti dan, saj se le-to dogaja na prizorišču, nastopajo pa tudi bandi, ki bi lahko brez oporekanja bili nosilci samega festivala. Letos so tak band bili legendarni Venom, ogrevali pa so nas še ameriški thrasherji, Flotsam & Jetsam, metalcore skupina, ki jim je nekdanja vokalistka »pobegnila« k Arch Enemy, The Agonist, ameriški stonerji, High On Fire, grinderji, Terrorizer in še nekaj drugih.
Kar je treba pri Brutal Assaultu posebej izpostaviti, so cene, ki naredijo festival dostopen vzhodnim Evropejcem, vsako leto pa se tja odpravi tudi vse več Slovencev. Za karto je potrebno odšteti okoli 75 €, za pol litra piva na samem prizorišču 1,20 € (le nekaj metrov od prizorišča, v samem mestecu pa lahko dobite lokalno pivo za manj kot evro). Pohvalijo se lahko z raznovrstno ponudbo hrane in pijače, ki je cenovno prav tako dostopna, večinoma pa jo postrežejo zelo simpatične Čehinje. Ob prvem vstopu vsakemu obiskovalcu podarijo festivalski dvd plošček z nekaj utrinki iz lanskoletnega festivala in festivalski razpored v dveh verzijah. Prva je v obliki knjižice in vsebuje vse potrebne podatke o festivalu, druga pa v obliki kartic, pripetih na trak za okoli vratu, potiskan z barvami in logotipom festivala. Vse to so stvari, za katere ti na večini festivalov zaračunajo nesramno ceno, zato menim, da jih je na tem mestu vredno omeniti.
Po dolgi vožnji, ki pa zmeraj hitro mine, smo torej v Jaromer prispeli v sredo popoldne. Po postavitvi šotorov, prevzemu zapestnice in nakupu prvega temnega Budwiserja, ki je v primerjavi z običajnim sicer stal pol kupona več, kar znese 2 €, a je bil v primerjavi z največjim domačim festivalom, kjer 4 dl piva stane 3 kovance in še polovico četrtega, pol litrski in se ni čutilo, da bi bil namešan z vodo. Kot na veliko drugih festivalih, je tudi tukaj potrebno ob prvem nakupu odšteti dvojno ceno še za kozarec, ki ga lahko na koncu sicer vrneš, a to malokdo stori, saj gre za precej kvalitetne plastične kozarce s kar petimi različnimi Brutal Assault motivi, ki po navadi postanejo uporaben spominek. Tukaj bi se odlično obneslo vse bolj razširjeno plačevanje s festivalskimi karticami, saj je bilo, z izjemo nakupa plastenk vode v mestu, možno povsem spodobno in poceni preživeti zgolj od surovin nakupljenih znotraj prizorišča. Nenehno iskanje bonov po žepih, ki jih na koncu, nevede, obvezno prineseš še domov, je tako v primerjavi s karticami izpadlo nekoliko nadležno.
Ko je bil za mano sprehod po festivalskem področju, sem si ogledali tudi nekaj izmed že omenjenih skupin, ki so letos skrbele za »ogrevanje.« Prvi viden band so bili High On Fire, ki nažigajo stoner/doom in so imeli prvo polovico koncerta res slab zvok, tonski mojster pa je poskrbel tudi za čudaška razmerja v glasnosti posameznih inštrumentov. Kasneje se je to nekoliko popravilo, a vseeno ni dosegalo normalnih standardov.
Na kratko sem prisostvoval tudi nastopu Chthonic, ki prihaja iz Tajvana in igra nekakšen melodični death metal in si kasneje popolnoma utrujen ogledal še Venom. Kdo so Venom in na koga vse so tekom svojega delovanja vplivali, verjetno ni potrebno posebej omenjati. Čeprav me njih posnetki nikoli niso posebno navduševali, so v živo izpadli presenetljivo dobro. Tudi zvok je bil zdaj soliden, prizorišče pa precej napolnjeno. Čeprav sem bil zaradi utrujenosti večino koncerta v na pol budnem stanju, so pustili dober vtis.
Z veseljem bi si ogledal še češke predstavnike zvrsti, imenovane djent, Modern Day Babylon, a je žal zmagala utrujenost, zato sem si jih prihranil za kakšno drugo priložnost.
Prvi uradni festivalski dan smo z družbo izkoristili za obisk mesteca Josefov, ki leži v neposredni bližini festivalskega prizorišča, kjer smo se zadržali dobršen del popoldneva. Po daljšem obisku picerije smo naleteli na lokal, kjer je bilo ob (ne ravno najboljšem) poceni pivu, za nekaj kron možno uporabiti topel tuš.
Zaradi enormnega števila nastopajočih in, ker se na Brutal Assaultu koncerti začnejo že ob desetih dopoldan in brez prestanka, izmenično, na dveh vzporednih odrih potekajo do zgodnjih jutranjih ur, se zadana naloga, ogledati si vse nastopajoče, ki ustrezajo osebnemu okusu, izkaže za zelo trd oreh. Če k temu prištejemo še tretji oder, pa je praktično nemogoča.
Kot prve, mi je nekaj pred pol šesto uspelo ujeti ameriške sludgerje Crowbar, ki so, glede na status skupine, igrali ob precej nehvaležni uri. Odigrali so dobro, tudi zvok je bil soliden. Slišali smo nekaj klasik, vključujoč Planets Colide, pa tudi kakšen komad iz svežega albuma, Symmetry In Black.
Takoj za njimi so bili na vrsti floridski Obituary, ki so bili videni že na letošnjem MetalDays festivalu, zato sem jih spremljal zgolj z enim očesom. Soliden nastop, a so v Tominu izpadli precej boljše.
Izpustil sem stonerje Red Fang in večino modernih »kvazi« metalcev, Bring Me The Horizon, ki so nastopili za njimi. Skupina, ki sicer že nekaj let ruši vse pred seboj in je trenutno ena vodilnih v moderni HC/metal sceni, je dodobra napolnila tudi prizorišče Brutal Assaulta in povzročila norenje privržencev omenjene zvrsti.
Za njimi se je prizorišče še bolj napolnilo, saj je bil čas za poglavitno ime letošnjega festivala, neustavljive ameriške thrash legende, Slayer, ki jih verjetno nikomur ni potrebno posebej predstavljati. Udarili so brez kompromisa in odigrali večino klasik, ki so že dosegle zimzeleni status. Pevec Tom se je ob približno uri in petnajst minut koncerta, kot običajno, le na široko smejal razgretemu občinstvu, ki pa je bilo nagneteno preveč na tesno, da bi izvedlo kaj podobnega mosh pitu . Imeli so dober zvok, ki pa se mi je tam, kjer se mi je v gneči uspelo locirati, zdel nekoliko pretih, a to vzdušja ni pokvarilo.
Ker Brutal Assault ni festival, kjer bi se koncerti zanimivih skupin na tej točki končali, so takoj po Slayer udarili finski Children Of Bodom, ki so prav tako že bili videni na letošnjem MetalDays festivalu, zato sem se po nekaj minutah njihovega nastopa, odpravil do tretjega odra , ki ga bom sicer podrobneje opisal v drugem delu reportaže, kjer so istočasno nastopali odlični God Is An Astronaut. Astronavti so post rock skupina, ki prihaja z Irske in žanrsko sicer naj ne bi sodila na ta festival, a sem še kako vesel, da se organizatorji tukaj ne omejujejo. Njihov nastop je bil potovanje po globinah vesolja in ga je zelo težko opisati z besedami. Zbrano občinstvo so v nekakšnem transu obdržali od prve do zadnje note.
Po okrepčilu v obliki piva in nekaj hrane ter površnem ogledu mercha, ki ga je bilo zares veliko, sem se trideset minut čez polnoč odpravil na še en težko pričakovan koncert, nastop Švedov, Katatonia. Na žalost so jih pestile resne tehnične težave, zato so približno polovico časa, ki so ga imeli na voljo, zgolj stali na odru in, s publiko vred, upali, da se težave čim prej odpravijo. Ko so končno dobili zvok, so odigrali nekaj pesmi in bili, zaradi pomanjkanja časa, prisiljeni zapustiti oder, zaradi česar so izpustili na primer July in pa Murder, a smo ob nekaj novejših kompozicijah vseeno slišali Ghost Of The Sun, My Twin in Soil’s Song.
Ravno med nastopom Katatonie, pa je na tretjem odru igral še en zanimiv band – norveški black metalci Gehenna, ki pa mi jih zaradi prekrivanja ni uspelo ujeti. Tako sem se, čeprav se koncerti še lep čas niso končali, po napornem četrtkovem dnevu, odpravil spat.
Rok Kodba
Facebook
Twitter