Schengenfest 2014
Vinica
1. – 3. 8. 2014
Letošnje deževno julijsko vreme ni povzročalo problemov samo našim južnim sosedom, njegov vpliv čutijo tudi obiskovalci domačih festivalov. Slaba napoved za Vinico, dom slovenskega Schengenfesta, je vzbujala skrbi; deževno vreme lahko na tovrstnih festivalih močno okrne vzdušje. Zgodilo pa se je nepričakovano – vreme je vzdržalo, organizacija pa je poskrbela za to, kar slabemu vremenu ni uspelo.
Začelo se je že s prihodom na festival v petek zvečer, saj smo na prevzem kart čakali več kot uro. Ker se je vmes znočilo, smo se (kljub protestom varnostnikov) vkampirali kar zraven avtomobila v VIP parkingu. Poteza se je izkazala za izjemno – v glavno šotorišče namreč ne smeš prinesti konzerv, nožev, gorilnikov, načetih plastenk ter seveda alkohola. Tako si obsojen na slabo založen Schengenshop, kjer si lahko (če si se nekako prebil čez morje blata) za 2 litra ledu odštel 8 € …
So pa večer do neke mere rešili bendi – Laibach so postregli s pestrim programom, mešanico starih kultnih pesmi ter novega albuma Spectre. Dober show, kot je pričakovati od slovenskih legend. Sledili so južnoafriški Die Antwoord, ki so si ime ustvarili na Youtubu s svojevrstnim vizualnim in glasbenim stilom. Rahlo me je skrbelo, ali bo Ninji in Yo-landi uspelo pričarati z videospotov očitno “freaky” vzdušje tudi v živo, brez pomoči filmske tehnike. Seveda nista razočarala, “show” je bil perfekten, dober zvok glavnega odra pa je celotno doživetje še podkrepil.
Sobotno jutro se je začelo z razočaranjem. Jutranje sonce je precej razgrelo šotor, prilegla se mi je ohladitev v Kolpi. Ta seveda ni bila mogoča – v reki se lahko kopaš samo v prisotnosti reševalca, ta pa je na svoje delovno mesto zamujal. Po polurnem čakanju sem obupal ter se z družbo odpravil v Vinico, kjer smo v lokalu ob hladnem pivu (1,5 €) preživeli vroči del dneva. Popoldne smo se namenili v “Kamp Kolpa”, ki se nahaja poleg glavnega šotorišča. Tam je življenje lažje, za ceno 9 € na dan lahko kampiraš, opremljen celo z lastno hrano in pijačo (ter priborom za njeno pripravo!). Če ti paše, se lahko celo vržeš v reko, ne glede na čas dneva. Z uradne plaže je bilo slišati še kar nadležno dnevno dogajanje – Stand up in Impro liga.
Zvečer se je začel odvijati program glavnega odra – Zmelkoow in Čao Portorož so nastopili pred srednje številno publiko. Koncertov se nisem udeležil, tovrstna glasba me ne privlači. Z resnično svežim nastopom pa so postregli Stroj machine. Vrsta tolkal, kotlov, cevi, trobil in drugih pripomočkov (stara gasilska sirena …) je ustvarila izvrstno kuliso, na kateri je 17-članska zasedba ustvarjala glasbo. Precizna in usklajena igra ter udarni ritmi so publiko navdali z dobro energijo. Sledil je zadnje čase močno opevan slovensko-hrvaški dvojec 2Chellos, ki pa me je žal razočaral. Verjetno gre spet za nespretnost organizacije, da enega za drugim zvrsti dve tako posebni skupini (v prvi samo tolkala, v drugi samo čela). Nekako sem se namreč naveličal nekompletno izvedene glasbe – dve godali, pa naj ju igrata še tako izvrstna glasbenika, žal ne pričarata polnosti zvoka in izvedbe originalnih pesmi. So pa zato vse umirjene pesmi (uvodna, With or without you…) izpadle naravnost magično! Proti koncu nastopa se jima je pridružil resnično izvrsten bobnar Dušan Kranjc, ki je popestril zvočno sliko ter dodal močno potrebni “groove”. Bajaga i Istruktori niso navdušili, čeprav so nastopili kot glavni bend večera. Ena drugi podobne pesmi je povezoval kitarist. Če me spomin ne vara, se Bajaga ni niti enkrat oglasil publiki.
Mogoče lahko na tej točki omenim tudi obupen nadzor varovalne službe na vhodih na prizorišče. Očitno je obstajala huda grožnja terorističnega napada, saj so varnostniki ob prisotnosti policije vsako zapestnico dobesedno pretipali! Ob tem pa seveda položili kakšen grob prijem in te pospremili z ostro besedo. Po vsem pregledovanju sem si zaželel cigareto. Odpravil sem se do blagajne in naložil preostanek evrov na Schengen-kartico, samo da sem ugotovil, da je prodajalna cigaret in tobaka edina točka festivala, kjer poslujejo z gotovino. Groza.
Nedeljo smo preživeli v domačem okolju. Domačini (sosedi Zupančičeve rojstne hiše) so na dvorišču napeli šotor in iz garaže stregli hrano in pijačo. Konkretna porcija odlične enolončnice za 4 € je dobra konkurenca festivalski kuhinji. Lepo je videti, da se tudi domačini vklučujejo v festivalsko dogajanje. Popoldanski ogled tekmovanja Miss metliške črnine nam je preprečila huda nevihta. Ta jo je morala še posebej zagoditi mnogim, ki so kampirali v glavnem prostoru, saj se mi je ob prihodu na festivalsko območje zdelo, da je manjkala četrtina avtomobilov ter šotorov.
Zaradi vremena je prišlo tudi do zamenjave programa na glavnem odru – Top stripper naj bi namesto prvi nastopili zadnji, kar je tudi razlog, da sem jih žal zamudil. So pa slovenski Muff presenetili z dobrim nastopom ter zanimivo, dinamično glasbo, še posebej pa je navdušil kitarist. Morcheeba so postregli z lepo, umirjeno glasbo, ki jo je poudaril nežen vokal temnopolte vokalistke Sky. Rahločuten nastop je še spodbudil željo po največjem bendu festivala. HIM so končno bili bend, ki je poskrbel za močnejši zvok ter višje energijske nivoje glasbe. Se pa vseeno nisem mogel znebiti občutka, da so napačen bend za zaključek festivala. Počasna melanholična glasba le ni mogla ustvariti vzdušja, ki bi ga pričakoval od glavnega izvajalca festivala.
Po vseh razočaranjih sem si želel samo oditi. To so si očitno želeli tudi organizatorji, saj se sanitarij v ponedeljek zjutraj ni več dalo uporabljati. Pospravili smo šotore in se odpeljali, vsi podobnega mnenja. Da se v Vinico za čas Schengenfesta ne bomo več vrnili. Za prid vseh bodočih obiskovalcev pa si želim, da bo organizacijska ekipa doumela, da se do denarja ne pride z izsiljevanjem nemogočih pravil, con, pregledi vsebine torb ter forenzično preveritvijo zapestnic. Festival bo živel, ko bo igro, dogajanje, lagodno ter denarnici prijazno bivanje omogočal, ne omejeval.
Tekst: Mitja Usenik
Foto: Max Petač
Facebook
Twitter