DU-BI-O-ZAAAAAAAAAAAAAAA!!! v Križankah

Dubioza kolektiv

Dubioza kolektiv

26. 9. 2015
Ljubljana / Križanke

No, pa smo dočakali.

Pa parih letih spet v Slavoniji… opa, pardon, v Sloveniji, konkretno v praktično čisto polnih Plečnikovih Križankah sredi bele Ljubljane (čeprav je bilo tega večera v zraku veliko več vonja po zelenem…) spet bosanski punk-ska-dub-reggae-folk-zajebantski fenomen Dubioza Kolektiv.

Dubioza so izkušeni mački in show makerji, tako da tudi dejstvo, da koncerte že nekaj let začenjajo z identično kombinacijo komadov nikakor ni moteče, saj sta popevki Volio bih in USA več kot primerni, da celotno prizorišče pripravita do skakanja, plesanje, opletanja z rokami, nogami, glavami, lasmi in seveda do dretja na vse grlo. Kurc pa glasilke, baje da, če ima človek srečo, zrastejo nove.

In potem se zadeva pač ni ustavila praktično dve uri. Slišali smo vse ponarodele hite, ki jih Dubioza premore, se pravi Blam Blam, Sječam se (u spomin legendarnemu Tusti), Tranzicija, Kažu, Krivo je more, Kokuz, Walter, No escape (from Balkan),…, ki skozi totalen žur opozarjajo na krivice, ki se v današnjem svetu dogajajo malemu človeku, ter seveda nastavljajo ogledalo današnji etablirani politiki, ki je več kot očitno v službi kapitala, hkrati pa tudi opozarjajo na to, da so današnji politiki večinoma tepci in lenuhi brez hrbtenice, ki le ponavljajo puhlice in vnaprej naučene fraze, ter se ne zavedajo, da jih je narod več odavno prokužio. Jup, nova revolucija (na svetovni ravni) je long overdue.

Dubioza Kolektiv je band, ki zna animirati publiko. Obema poskakujočima in plesočima vokalistoma je le-ta jedla iz roke, in tudi ostali člani se niso držali nazaj. Bil jih je poln oder, bobnar je parkrat kar malo splezal na svoj komplet bobnov, zvočniki na odru pa so itak zato, da po njih skačeta kitarist in basist. Publiki se je trgalo skozi celoten koncert, kar nekajkrat so preglasili pevca oz. odpeli besedilo namesto njiju, roke so bile v zraku, poskakovalo pa se je konstantno. Na tak žur seveda tudi band ni ostal ravnodušen. Energija je letela v obe smeri, iz odra in na oder, band je imel nasmehe do ušes in v nastop so vložili lepo mero energije. Ker so pač Bosanci, jim je bil bosanski pogled na humor položen že v zibko in to sedaj s pridom izkoriščajo. Recimo, ko celoten avditorij Križank (daleč od tega, da bi bil prazen) pripravijo do tega, da z njimi teče levo in desno ali ko na oder pokličejo štiri fante iz publike, ker so bili med koncertom premirni, jih pred očmi publike naučijo »novo« bosansko kolo (jump, jump pa to) in potem fantje (in ena prostovoljka) le-to odplešejo med naslednjim komadom. No, ja, pa vseh ostalih nekaj tisoč ljudi, ki so bili pač slučajno na koncertu.

Pa če se dotaknemo še tehnične plati koncerta. Akustika v Križankah je itak fantastična, ampak še tako fantastično akustiko lahko pokvari ton-mojster, ki ne ve kaj dela. Na srečo Dubiozin ton-mojster prekleto dobro ve, kaj dela. In ko je ozvočenje nastavljeno tako, kot je bilo nastavljeno tega večera in se tudi lučkar maksimalno potrudi (kar se je), koncertu itak ni kaj očitati. Bisa sta bila itak dva, ker folk ni hotel domov …

In sedaj se lahko v nedogled ponavljam, da kdor je bil tam se je ziher imel ful dobro, pa če je bil na alkoholu, konoplji ali pač samo na groovu, ki se mu reče Dubioza Kolektiv, ostali pa pač, jebiga, več sreče prihodnjič.

Sedaj grem pa en čajček spit, ker sem brez glasu … jebala te Dubioza.

Tekst: Rok Erjavec
Foto: Branka Resnik

Povezani članki: