Helnorsk svartmetall

Taake

Taake

1. 10. 2015
Ljubljana / Gala Hala

Kot je že odmevalo v napovednikih, 1. oktober ne beležimo le kot začetek novega študijskega leta s prihodom študentov iz celotne Slovenije v prestolnico, ampak tudi kot alfo klubskega metalskega koncertiranja in omego festivalskih masakrov – poimenujmo to standardni metalski ciklizem. Tako smo na omenjeni datum bili priča hordalandskemu Dark Essence Records paketu: Orkan, Krakow in Taake.

Orkan, po svojem delovanju najmlajši, so svojo pot začeli leta 2008, korenine black metalskega ustvarjanja pa segajo že v daljno leto 2000, ko so vsi štirje člani delovali v bandu Enchanting Darkness, za katerega sicer metal arhiv pravi, da še obstaja, čeprav je celotna zasedba zdaj v bandu Orkan. Začeli so okoli 20:30 ure, kot je bilo predvideno, in nam ponudili prvih šest komadov z novega albuma Livlaus (2015) ter tokrat izpustili komade s prvega albuma Crimson Canvas (2012). Rifaže, variirajo med starošolskimi atmosferičnimi melodijami in oldschool mastnimi rifi, ki spominjajo na vsemogočna starca iz zasedbe Darkthrone, v glasbi pa tudi ne manjka solo bluzatorskih rifov, ki se pojavljajo pri bergenskih someščanih in tokratnih headlinerjih Taake. Slednja teza sicer ni nenavadna, saj kitarist Gjermund Fredheim deluje v obeh zasedbah. Vokal Einarja Fjeldala je mešanica depresivnega krika in growla, ki je nastopil ob že omenjenem dolgem atmosferično razvlečenem rifu, s prehodom v black’n’roll žaganje pa je ta postal jasnejši. Sam vokalist se je ob tem prelevil iz zadržanega v karizmatično bolj podkovanega posameznika, ki je s klasično »noga-na-monitor« pozo pogledoval po publiki in jo spodbujal k akciji pred odrom. Publika, med katero je bilo mogoče videti nekaj gibanja, je bila večino časa zadržana, čeprav je futa-futa polka ritem dajal tudi možnost mosha. Ampak ok, saj smo bili na black metalskem koncertu. Poleg redne zasedbe se je na odru na vokalih za trenutek pojavil še Orjan Nordvik oziroma V’gandr, redni član bergenške zasedbe Helheim in live basist Taake. Band je po tričetrt ure končal z nastopom in prepustil oder ansamblu Krakow. Za zaključek naj še dodam, da Orkan toplo priporočam vsem, ki so se zaljubili v album Noregs Vappen že omenjenih Taake – potem jim bo tudi jasna podobnost s headlinerji.

Naslednji band je bil stoner/eksperimental/post-metal/rock’n’roll/atmosferični Krakow, ki deluje od leta 2005 in je zanimiva mešanica pravzaprav vsega, zato se mi tudi zdi nesmiselna uvrstitev le v »stonerski« žanr, čeprav filing slednjega definitivno prevladuje. Band je v svojem desetletnem delovanju izdal že tri albume, in sicer Monolith (2009), Diin (2012) in Amaran (2015), dva EP-ja, dva singla ter en split. Na odru so se pojavili malo po 21.30 uri in odprli koncert s skoraj dvanajst minutnim komadom Monolith z istoimenskega prvenca. Komad, enako tudi ostali iz repertoarja, deluje kot dolg jam session, kjer se prelivajo počasni sanjajoči atmosferični in včasih dremajoči rifi, kar naenkrat pa po teh nastopijo težki zamaščeni akordi, ki presekajo milino in romantiko lepe počasne melodije in človeku ne pustijo, da bi stal pri miru. Enostavno moraš nekaj delati z glavo, nogo, roko, nekaj. Komadi so hudi in jih toplo priporočam vsakemu, ki je kadarkoli poslušal Solstafir (zaradi atmosfere) in mu poleg teh sede še kak stoner metal ali pa žalost, temačnost in atmosferičnost black metalcev Agalloch, pa tudi vsem tistim, ki si včasih prižgete kakšno smotko v večernih uricah. Vreščečim vokalom basista in vokalista Frodeta Kilvika se včasih pridruži kitarist Rene Misje s čistimi vokali. Le-ti so včasih bolj resni in delujejo zelo mogočno, spet drugič se spustijo na raven zbora dunajskih pojočih dečkov, ki še funkcionirajo z manj testosterona – nič slabega ni na tem, opisujem le za lažjo predstavo. Konec koncev pa je band odličen, saj ima, vsaj po mojem mnenju, drugačnost in dušo, glasba pa je narejena z občutkom, čeprav so se našli trenutki, ko so nežnost kitarskih zvokov preglasili pogovori publike. Poleg komada Monolith je bilo mogoče slišati še komad Iluminatus z albuma Amaran, Possessed, Mound, Omen in Termination of Origin z albuma Diin ter komad Blood is God z najnovejšega EP-ja Genesis (2015). Krakow je torej band, ki je heavy, ki je masten, ki ga seka na polno, ampak je tudi band, ki je nežen, ki je čustven, ki je počasen in romantičen, kombinacija teh dveh nasprotujočih si sil pa je še vedo dobra mešanica tako za live koncert kot za doma v sobi na kavču.

Pa smo pri Taake.

Taake so po mojem mnenju eden izmed tistih bandov, ki so poleg vseh ostalih norveških bandov, začetnikov black metal scene, po svoje tudi nekaj prelomnega, drugačnega in izvirnega. Če so albumi Nattestid ser porten vid (1999), Over Bjoergvin graater himmerik (2002) in Hordalands doedskvad (2005) atmosferična, z občutkom norveških gozdov, planot in gora, z zgodovinsko in patriotsko zavestjo naravnana trilogija , je album Taake (2008) čisto nasprotje z bolj black’n’roll pridihom, punk karakteristiko in fuck off pristopom, s katerim je Hoest, človek za imenom Taake, sam povedal, da mu je vseeno, če izgubi oboževalce, saj le on ve, kaj Taake je in kaj Taake bo. Po treh letih je spet prišlo nekaj novega, meni osebno v začetku nenavadnega in čudno poslušljivega, kombinacija vseh prvih štirih albumov z boljšo produkcijo, album Noregs Vappen (2011). Album z razvlečenimi rifi, ki stopnjujejo atmosfero in dajejo filing prvih treh albumov, se med komadom dobesedno zasuka v drugo smer in začne se genialen bluzatorski rock’n’roll rif (o tem sem govoril pri Orkan), ob katerem enostavno moraš narediti Ugh! ali pa brcniti v prazno, kot to naredi Hoest na odru. Album je bil odlično sprejet in na norveškem celo nominiran za Spellemannovo nagrado (Spellemann award), ampak je naletel na težavo zaradi besedila v pesmi Orkan, kjer eden od verzov pravi: Til Helvete med Muhammed og Muhammedanerne (prevedite). Antifa je obsodila Taake, ki so sicer že v preteklosti zaradi takšnih in drugačnih izjav ter dejanj trčili z njo, islamofobije in rasizma, Spellemann pa jim je lepo odgovoril s svobodo govora in izražanja. To je vredno omembe, saj sem zaradi časa, v katerem živimo, in dogodkov, ki se odvijajo na evropskih tleh, pričakoval, da se bo ta komad pojavil na setlisti. Zadnji album, ki ga imamo v diskografiji ansambla Taake poleg še milijonov splitov, demojev, singlov in podobno, je Stridens Hus (2014), ki je tudi odgovoren za to, da so Taake spet na turneji in da so zavili tudi v naše kraje – kot vsako leto.

Na odru so se pojavili okoli 23.00 ure in odprli s komadom Galme Norig z najnovejšega albuma, ki je tipičen Taake komad, a nikakor eden izmed top. Hoest je seveda kot po navadi prišel na oder zadnji, tokrat z rahlo drugačnim videzom. Poleg raztrganih, napol uničenih hlač, ki so dale corpse paint videzu mrtvaško pristnost, ter njegove črne usnjene jakne, prekrite z našitki, je tokrat bila prisotna še naravna sprememba na njegovem obrazu – mogočna brada. Rahlo trendovsko ali pa le norveško za moža zrelih let. Kakorkoli, naslednji komad je naredil tisto, kar Gamle Norig ni. Nattestid ser porten vid I je dvignil množico z verjetno enim najbolj znanih intro rifov v zgodovini banda. Kdor ne pozna tega rifa, si naj ne pravi Taake fan – šala. Ampak tipično, in meni sicer tudi najbolj všeč, neke akcije pred odrom ni bilo, folk je headbangal, tu se pa tudi konča. Na srečo ni bilo nažganih idiotov, ki bi se prerivali in izsiljevali mosh na black metal koncertu, čeprav je bilo mogoče slišati nekega frajerja, ki se je drl na oder Olivia (?) in Allahu Ahkbar ter izzival band – ta je sicer to gladko ignoriral. Sledil je odličen komad Over Bjoergvin graater himmerik IV z verjetno najbolj dramatičnim koncem na celotnem drugem albumu. Krik Helnorsk Svartmetal je pomenil začetek četrtega komada, ki sliši na ime Hordalanda Doedskvad I, takoj za to klasiko pa smo bili deležni še ene z istega albuma, sedaj Hordalanda Doedskvad III. Tudi ta je eden izmed tistih, ki je Taake dvignil na nivo svetovnega banda, a zdaj se premikamo v tiste vode, o katerih sem govoril na začetku. Gremo na fuck off attitude! Koncerta nikakor ne gre izpustiti brez komada Umenneske z že omenjega albuma Taake (2008). Ne vem, kako je bilo s folkom za menoj, ampak tu se je meni zmešalo. Ta komad mi je enostavno genialen. Totalen black’n’roll/punk z black metal vokali, torej totalna kuri nas bolac scena. Polka in blastbeat skozi celoten komad ter nenehno premikanje na odru so zaključili tisto rahlo monotonost, ki je bila pri prvih komadih, pri katerih je seveda razumljivo, da ni veliko premikanja zaradi bolj atmosferično nabitih rifov. Ta komad ni bil presenečenje, saj ga igrajo skoraj vedno in povsod. Smo pa na slovenskih odrih bili tokrat prvič deležni pesmi Myr z albuma Noregs Vappen, ki vsebuje zanimiv del z banjojem, ki ga je black metal scena v začetku sprejela z rahlim zadržkom, zdaj pa ga, vsaj po odzivu včerajšnje publike, pozdravlja z odprtimi rokami. Myru je sledil še en komad s predzadnjega albuma, in sicer Fra Vandested Til Vaandesmed, potem pa so sledile še nove skladbe, zaradi katerih so seveda Taake prišli tudi k nam. Sledila sta Orm in Det fins en prins. Oba čisto sveža komada, publiki še dokaj neznana, a nerealno zanimiva. Stridens Hus je po slišanem sodeč naslednik albuma Noregs Vappen, saj ima vse karakteristike, ki jih vsebuje njegov predhodnik – atmosfero, solo rifaže in black’n’roll. Po Det fins en prins so Taake zapustili oder in naredili še eno rahlo nepričakovano potezo. Prejšnja leta smo bili šokirani, saj ne glede na to, kakšen vik in krik je publika zganjala z »We want more«, se Taake za encore niso nikoli vrnili. Tokrat pa je bila zgodba drugačna. Za zaključek večera so nam odigrali še dva odlična komada z že večkrat omenjenega Norges Vappen: Nordbundet in Du Ville Ville Vestland.

Koncert je bil odličen, a tehnične težave, ki so se pojavljale med komadi in prekinjale nastop Taake, so bile dokaj mučne za publiko. Slab zrak v nabitem prostoru in rahlo bedno čakanje, potem pa še kitarist, ki je gnjavil s cviljenjem kitare, so negativne strani koncerta, a še vedno je le-ta bil izpeljan v nulo. Komadov niso izpustili in so pač potegnili malo dlje od predvidenega konca. See you next time je rekel Hoest na koncu … s tem je mislil 2016. Se vidimo.

Orkan Setlist:
1. Fanden pa veggen
2. Brende bruer, svart metall
3. Livlaus del 1: Evig
4. Livlaus del 2: Dodens dal
5. Livlaus del 3: Tusen sjeler
6.Uforgjengeleg

Krakow Setlist:
1. Monolith
2. Blood is god
3. Possessed
4. Omen
5. Luminauts
6. Termination of Origin
7. Mound

Taake Setlist:
1. Gamle Norig
2. Nattestid ser porten vid I
3. Hordalanda Doedskvad I
4. Over Bjoergvin Graater Himmerik
5. Hordalanda Doedskvad III
6. Umenneske
7. Myr
8. Fra Vandested Til Vaandesmed
9. Orm
10. Det fins en prins
Encore:
11.Nordbundet
12.Du Ville Ville Vestland

 

Tekst: Goran Slekovec
Foto: Tilen Pogačnik

Povezani članki:

Značke: , ,