18. 1. 2016
Ljubljana / Gromka
Evo, par dni po res hudi fešti se je zgodila še ena. Bistveno krajša, morda celo prekratka, ampak zato toliko bolj naspidirana.
V Gromko so namreč prišli naspidirani Rusi, crossover/HC/hip-hop/speed/thrash metalci, Siberian Meat Grinder.
Ker niso imeli predskupine, so, ob pol enajstih, napadli skoraj polno Gromko, kar iz prve. Jebeš predskupino! Frontalni napad se je vsekakor obrestoval. Band, ki obstaja od leta 2011, in ima na svojem računu samonaslovljeni album, izdan leta 2015, dva EP-ja (Hail to the Tsar, 2012 in Versus the World, 2013), pa en demo in eno split izdajo, namreč stavi na hitrost in udarnost.
Fantje so gotovo veliko poslušali kultne Suicidal Tendencies (in posledično urezali en cover), tuja jim ni niti diskografija Iron Maiden, pa tudi legendarni Slayer niso nikoli daleč … pa Clawfinger tudi ne … pa cela kopica ameriških HC/crossover bandov (Iron Reagan, Biohazard, Agnostic Front pridejo takoj na misel). Skratka, ne najbolj originalen band, ki pa se niti ne trudi odkrivati tople vode.
Bandove kvalitete ležijo drugje. Največji plus si gotovo zasluži njihov no-bullshit odnos do fanov in gibanja. Ja, pravi HC je v osnovi pač bolj (politično) gibanje kot glasbeni žanr. Le-ta je bolj njegov podaljšek. Posledično dajo člani banda na odru od sebe zadnje atome energije in kaplje potu, primerna pa je tudi reakcija publike. Pozitivna atmosfera, ki jo je bilo pred koncertom čutiti pred in v dvorani, je v trenutku, ko so fantje začeli žagati, dobesedno eksplodirala in s sabo v zrak vzela sprednjo polovico dvorane. In mosh-pit, čupanje, brcanje, skakanje, kričanje … niso ponehali do konca koncerta. Ravnodušen pa seveda ni bil niti band. Zamaskirana psihopata, ki lajata in kričita vsak v svoj mikrofon, se nista ustavila niti za trenutek, ampak sva vodila divjo jago, ki bi v sibirskih gozdovih zagotovo pognala v beg še tako strašnega medveda ali pa trop najbolj zajebanih volkov. Med komadi sta se konstantno zahvaljevala publiki, bila vesela, da se na njihovih koncertih zbirajo ljudje različnih usmeritev (metalci, skini, hardkoraši …) in nas pozivala, da smo vedno, ne glede na to, kje smo in kaj počnemo, zvesti sami sebi, mislimo s svojo glavo in kažemo svoj pravi obraz. Medtem je bobnar lepo skrbel za poskočne temelje godbi, podpiral ga je, malo v ozadje potisnjeni, hitroprsti basist (jebiga, pevca rabita svoj prostor), kitarista pa sta po nas stresala riffe, ki so varirali od pravega, podivjanega HC brenčanja, do epskosti Iron Maiden in brutalne hitrosti starih Slayer. Skratka, za vsaka ušesa nekaj, in vse skupaj odigrano s tako energijo in veseljem (v pomanjkanju bolj primerne besede), da niti za trenutek ne postane dolgčas. V pomoč pri ohranjanju nivoja energije je bilo tudi ozvočenje, lučke pa so le še pomagale, da se je precej ljudi v publiki odločilo, da preizkusi svoje znanje izraznega plesa.
Peljali so nas na sprehod po svoji diskografiji in odigrali tudi komad s prihajajoče plate, ki ne obeta revolucije v njihovi glasbi, bo pa vsekakor veseljaška, in se bo gotovo vrtela po metalskih in ostalih poskočnih veselicah.
Edina pripomba: fantje, malo dlje bi lahko igrali! Igrali so eno uro …
Drugače pa totalna razpaljotka in veselica za prste obliznit. Ali pa za prste porinit v flajšmašino, kakor pač komu ustreza!
SIBERIAN MEAT GRINDER NA VSAKO GASILSKO VESELICO!
Rok Erjavec
Facebook
Twitter