20. 1. 2017
Ljubljana / Orto bar
On Parole ni samo plata od Motörhead!! … Ampak tudi ena in edina slovenska metal založba in spletna trgovina, kjer lahko dobite čuda stvari. Pejte pogledat, če ne verjamete. Evo: KLIK, JEBOTE!
Torej, ker založba letos praznuje 15 let delovanja, so se rojstni dan odločili praznovati kot se spodobi, in sicer z orto koncertom v Ortu.
Pa preden se spustimo v sam koncert, se še malo ustavimo pri razpoloženju, v kakršnem sem šel na koncert, saj je le-to sigurno imelo nekaj zraven pri mojem videnju in slišanju bandov. Namreč, za mano je bil naporen dan, res naporen dan, tam nekje okrog poldneva mi je bilo tudi že jasno, da me namerava zdravje v bližnji prihodnosti za nekaj časa zapustiti, ampak zaradi prirojene karakterne lastnosti (moje žena ji pravi: konj trmasti!) in priložnosti, da v živo vidim bande, ko so (od mrtvih vstali) Brutart, (podivjane živali) Hellcrawler, (najboljši norveški black metal band iz Prekmurja) Srd in še par drugih, sem ignoriral toplomer, ki je rekel 37,7 stopinje, grlo, ki je reklo, da glas ne bo šel več lepo skozi glasilke, po poti pobral še fotografinjo (revica si ne more privoščiti svojega prevoza) in: piči v Orto na metal in pivo!
In sedaj: koncert.
Le-tega so začeli Brutart, ki so bili po izdaji prvenca Mimic (2007), nekaj časa koncertno kar aktivni, potem pa … ne več. No, upam, da je te pavze sedaj konec. Njihov nenavadni death metal, ki včasih fino zasmradi tudi po doomu, spet drugič pa se lepo stegne v špuro kakšnih starih Gorefest, je dejansko nekaj, kar bi lahko na naših odrih videli in predvsem slišali večkrat, zato toplo pozdravljam govorice o novi plati. Tega večera je sicer toncu rahlo dol viselo, ali pa je mene že konkretno sekala gripa, se pravi tudi zabiti sinusi in zamašena ušesa, ampak prva dva komada sta bila obupen in čisto preglasen zmazek, nato pa so se zadeve popravile, in do konca nastopa smo slišali komade s prvenca, ter nekaj (mislim, da dve) novih pesmi, in uživali v dominantnem, res živalskem vokalu, mastnih riffih, in bobnanju, ki se ne zasluži drugačnega opisa kot: bombardiranje. Pa še ena pripomba: žensko deklamiranje v novih komadih bo najbrž treba še malo dodelati oz. razmisliti, da bi spremljevalna vokalistka med deli, ko ne deklamira na odru počela še kaj drugega kot glumila gljivu. Izpade namreč malo smešno in moteče. Je pa to vsekakor stvar osebnega okusa.
Naslednji so bili novogoriški Hellcrawler, eden mojih najljubših slovenskih bandov. In seveda sem bil nemalo razočaran, ker je toncu očitno spet dol visel,ker je bil zvok pri prvih komadih spet pod vsako kritiko. In tokrat ni bilo krivo moje zdravje, ker so mi po nastopu tudi člani banda potrdili, da se s toncem niso ravno lepo gledali in tudi sami niso bili zadovoljni z zvokom. Ampak, pustimo to. Hellcrawler pičijo pravi, skandinavski death’n’roll (Hellcrawler za predskupino na vsakem koncertu Entombed!!), cepljen na crust in podivjani black metal, in so pravi pijansko/metalski band, tako da če v svoji zbirki CD-je nimate njihovih albumov Wastelands (2011) in Sandstorm Chronicles (2015), greste lahko mirno do najbližje železniške proge, počakate prvi vlak in se vržete pod njega. Presenetilo me je, da so imeli fantje najredkeje posejano publiko večera, ampak, ja, kot rečeno, osebni okus je osebna stvar, zvok pa jim tudi ni šel na roko, so bili pa najglasnejši in najhitrejši band večera! ŠUS!
In potem thrash legende Sarcasm. Gremo faktografsko. Dobre strani njihovega nastopa: tonski mojster se je očitno umiril, tako da nismo skoraj oglušeli, setlista sestavljena kot pregled delovanja banda, kar je lepo, dejansko so na sceni že praktično 30 let, dvorana praktično polna, folk za žur. Slaba stran: menjava vokalista je bila več kot očitno napaka. Starih komadov ne zmore odpeti na primernem nivoju, pa da ga jebeš. Je pa možno, da je tudi njega zjebalo zdravje. Mu bomo dali še eno priliko v prihodnje, ampak tega večera si pozitivne ocene ni zaslužil. In pa še stvar, ki si je band, kot so Sarcasm, ki imajo več kot dovolj svojih, dobrih komadov nikakor ne bi smeli privoščit. JEBALO VAS IGRANJE COVERJEV, SPLOH OD SLAYER, ČE GA ODIGRATE TOTALNO BEDNO! Rajš bi dobro odigrali kakšen svoj komad, ali pa pač pet minut prej nehali igrati.
Priznam, da sem se med nastopom Sarcasm počutil že svinjsko slabo.
Ampak sem jih dočakal. Srd. Njihov prvenec Smrti sel, ki je uradno izšel ravno na dan koncerta, nas je povečini pustil odprtih ust in bebavih pogledov. Ko iz prekmurski ravnic potegne ledeno mrzli veter pravega norveškega, nihilističnega black metala kaj drugega človeku niti ne ostane. Očitno moje mnenje deli precej ljudi, sej je bila hala kadilnice polna, band pa je očitno tudi v top formi. Če ne bi vedel, iz kje prihajajo, oz. če ne bi imeli par komadov v slovenščini bi se bil itak pripravljen resno stepsti, da so fantje pač doma precej severneje … Na odru delujejo kot pravi panzer division, ne jebejo žive sile, ampak skozi svojo glasbo lepo nastavijo ogledalo človeštvu, da si lahko pogledamo, kako ničevo je naše bivanje na zemlji. Nič več in nič manj, kar se pričakuje od kvalitetnega black metal banda. Avtoritaren vokal, ostri riffi, ki režejo skozi možgane in topovsko bobnanje. Očitno se jih je tudi tonski mojster malo ustrašil (kar glede na črno pobarvane kreature na odru ni nič čudnega), saj je bil zvok super (ali pa jaz predobro poznam komade). Vsekakor jih je bilo vredno počakati in slišati, čeprav sem komaj zdržal do konca nastopa.
In ker potem enostavno nisem imel več energije, pa tudi Tomcat niso ravno moja šalica čaja, sem se po nastopu Srd diskretno pobral domov.
Naj povem še, da sem se naslednjega jutra zbudil brez glasu, vročina pa se mi je od jutranjih 37,7 čez dan lepo višala, do večernega rekorda 39,4, ko me je žena skoraj vrgla v mrzlo kopel, da so se zadeve malo umirile – kaj vse delamo za metal …
Aja, pizda sem bumbar, skoraj bi pozabil. Seveda so vsi bandi, ki so igrali tega večera varovanci založbe On Parole, če še ne veste, kako je založba nastala, kaj vse poleg izdajanja plat še delajo in kakšne načrte imajo za prihodnost, pa le KLIK.
ON PAROLE KEEP ON THE GOOD WORK!
Tekst: Rok Erjavec
Foto: Branka Resnik
Facebook
Twitter