(Kapa Records, 2017)
Kreativnost se odraža ne samo v eni monotoni razpoznavni liniji poustvarjanja lepih trenutkov, temveč v tem, da kreativec odpre nove registre ter najde v novih glasbenih popotovanjih nov, svež diskurz, ki pa odraža karakter in nekaj samoniklega. Vem, lahko je filozofirati na neotipljivih temeljih metafizike in estetike, a tisti, ki zadnjih nekaj let sledijo poti Jake Bergerja – Brgsa, enega resnično najustvarjalnejših jezdecev glasbene kompozicije, je jasno, da je sleherni glasbeni izdelek samostojni delček večjega mozaika, ki odraža nekaj resonantnega, lepega, večjega zgolj od oznake klasičnega glasbenega albuma. Darla Smoking je nov glasbeni eksperiment, pod oznako duba, etna in pod toni teksturnih elementalov se skriva tendenca, da nadvladamo predalčkanje in se predamo kontemplaciji, meditaciji in fuziji z ritmiko sveta kot globale.
Brgs si je tokrat za sopotnika na tej poti izbral Naca, od leta 2015 dalje tkani sonični projekt pa arhivira sugestivne zvočne podtone sveta, ki izginja, s tradicionalnimi napevi arabskega sveta, melodiko sveta onkraj horizontov zahodnega sveta pa se prek drobovja elektronskih pomagal pretvarja organske tvorbe pretvarja v nekaj novega, modernega, ne toliko plesnega kot denimo sonično pomirjujočega, pomiritvenega, dejansko pozitivno globalnega. Big Bug je s sedmimi novimi zvočnimi briljanti dokaz tega, da smo ljudje v fazi hitrega stapljanja in hitrega tempa bivanja prisiljeni v to, da večkrat odmislimo tiste specifične singularnosti, zaradi katerih je svet tako lep in bogat ter mnogobiten. Darla Smoking s programsko manipulacijo in izstavljanjem posameznih momentov tke nove teksture ter daje klasični formi nove pomene, nove eklektične kanale naracije ter nagovora sodobnega odtujenega homo sapiensa. Z Lullaby For The First World se ta naracija zastavi kot hladna mantra, trpka baladna žalostinka pa se v kontekst postavi kot uvod v laibachovski trip brez pretirane pompoznosti. Tradicionalni ženski vokal se v odmevu, električnem statičnem pokanju in odmevih topi in prelevi v senzualno godalno melodijo katarzične žalostinke za svet, ki izgublja z vsakim taktom, trenutkom svoj pozitivni smisel in težišče. Darla Smoking ne sodita, ne podajata sodb, temveč s svojim soundtrackom za svet na brezpotjih dodajata nove plasti, nove pomene, nove napeve. Golden Blood z bluesovsko podnoto odtipa v smeri prizemljitve, trip hoperski čopič pa pod črnskim ravno prav razglašenim vokalom fura ritmični in melodični pejzaž v smeri zaprašenih stranpoti, na katerih lahko preseneti že naslednji takt, kljub temu, da se na to meditativno valovito ritmiko repeticije prav zlahka navadite in padete v cono komforta.
Darla Smoking vsaj namensko ne tendirajo k soničnemu nelagodju, zato to stanje pasivizacije in raztapljanja v gostih teksturah le stopnjujeta na estetski in nevsiljiv način. Naslovni Big Bug bi bil lahko napev iz modernih mošej ali pa bi predstavljal urbanega izgubljenca, iztrganega iz Svazija ter neusmiljeno vrženega v hektično temačno betonsko puščavo modernega (ne)smisla. Hladni medmet industrijske repeticije in tradicionalni, do nerazpoznavnosti popačeni glas ustvarjata novo harmonijo sinhronega odklapljanja organskosti, da bi lahko moderni stroj in ustroj družbe funkcioniral bolje. Sunrise Soldiers spomni na boliwood, na Indijo, na orkestracijo Orienta, na zlovešče, a všečne arabeske, ki trkajo na vrata zahodnega »razvitega« sveta ter opominjajo, da ni zgolj ta del našega planeta zibelka zgodovine, smisla in ne nosi edine eksistencialne resnice. Sonični trip, ki se prelevi v sladke ritme Massive Attackov s temačnim podtonom ritma tolkal in lepo uporabljenimi vokali tolče na prave strune. Nov smisel prekleto sede in je lepo umeščen v sonično sliko globale, kjer nič »modernega« in »naprednega« ne more eksistirati brez organske vezi s preteklosti, s koreninami, z dejanskim utripom sveta, ki je bližje sozvočju s primarnim, primordialnim temeljem in smislom pomena.
Smokers Delight je v primerjavi s tem bolj grozeč, bolj ostro naravnan, bolj sintetičen, temačni dub pa se na najdaljši skladbi albuma premakne v sfere bolj hladnega eksperimentiranja, po katerem se Sali kot povratek v zadimljeno arabesko, v svet sugestivnih ritmov in napevov Arabije zdi kot odrešitev, tolažba, sedativ in akt pomiritve. Sklepni Agia Dub je najbližje organskemu zvoku kitar, napevov ljudskih pevcev, Darla smoking pa v svoj sonični ples vpletejo še malce Latinske Amerike.
Seksi igra spominja na to, kar ste morda začutili pri Balkan Beatbox ali pri Beats Antique, a Darla Smoking odpirajo svoje registre na sebi lasten način. Teksture vsesvetja so pri plošči Big Bug spletene v nove sonične vizualije, nov kontekst, v nove narative, ki izkazujejo dejstvo, da je v našem elektronskem podtalju zavel nov veter poglobljene in resonantne kreativnosti. Darla Smoking z Big Bug poosebljajo dejstvo, da je prava glasba doma tudi v naših logih in da so lahko oratorji in ne zgolj poustvarjalci že slišanega in oguljenega etiketiranega ustvarjanja doma tudi na tej strani Alp. Po prvem izvrstnem dejanju lahko iskreno le upamo, da se bo to kakovostno delo in nadgradnja prvega dejanja sugestivne manipulacije s čuti nadaljevala tudi v bodoče ter da ne gre zgolj osamljeni incident ali zgolj za osamljeni pozitivni kreativni izbruh sočne kreativnosti temveč za zgodbo s širšim kontekstom. Big Bug je, kakopak, plošča vredna mnogoterih repriz in poglabljanja, saj se na njej sliši glasbo sveta pisanega z veliko začetnico.
V živo jih lahko ujamete 18. maja v Gala Hali.
Sandi Sadar Šoba
Facebook
Twitter