Chris Cornell (20.7.1964 – 17.5.2017)
Zazvonil je telefon in moj brat, pretresen in s kančkom nejevere v glasu: »Ne morem verjeti … Si slišal? Chris Cornell je umrl …« Novica, ki je prehitela večino slovenskih in večine svetovnih mainstream medijev, ki so v slovesu enega najpomembnejših mož, ki so oblikovali, ustvarili, v svet ponesli pojem grungea kot glasbe, ki pomeni ljudem, ki smo se definirali v zlati dobi devetdesetih s flanelo in seattelsko avantgardo garažnega rocka, eno najpomembnejših ikon glasbe, domala evangelista novega vala rocka, ki se je odpovedal šminki in v godbo prinašal jajca. Fakt je, da se na takšne novice ne more človek nikoli pripraviti in dejstvo je, da je svet 17. maja 2017 ostal še brez enega glasbenega genija, ki bo ostal v spominu kot en najrazpoznavnejših glasov cele generacije. Odšel je The Voice, odšel za vedno in brez predhodnih opozoril ali klicev po rešitvi!
Po Cobainu, Layne Staleyu, Scottu Weilandu je v Detroitu odšel še mož, ki je kreiral mojstrovine z zasedbami Soundgarden, Audioslave, ostal v lepem spominu kot mož, ki je združil sile s člani zasedbe Pearl Jam in na Temple Of The Dog stkal enega najlepših poklonov pevcu zasedbe Mother Love Bone, še enemu padlemu mučeniku temnega in zloveščega sveta dekadence, drog, a obenem magičnega muziciranja. Odšel je po lastni volji, se po povratku v mesto rocka po izvrstnem koncertu v dvorani Fox Theatre od množice fanov poslovil z enigmatičnim vpletom zeppelinovske skladbe pomenljivega imena In My Time Of Dying, ki ga je vpletel v Badmotorfinger briljant Slaves And Bulldozers, odšel v hotelsko sobo in se v samoti hotelske kopalnice odločil za drastični finale življenja, ki je bilo poleg glasbe, umetnosti in zvezdništva globoko prežeto z uporom proti temnim demonom preteklosti, ki so ždeli v ozadju in prežali nanj.
Pred desetletjem bi si skoraj drznil reči, da je svoj boj z odvisnostjo od trdih drog, heroina, alkohola in antidepresivov le dobil. Kot oče treh otrok, v drugo navidez srečno poročen in v drugo tudi odločen za nadaljevanje kakovostnega umetniškega dela ter obujanje starih strasti s soborci zasedbe Soundgarden, napovedoval se je novi album, obširna turneja, nova poglavja, po smelih načrtih za prihodnost pa ni bilo nikogar, ki bi posumil v to, da Chris stremi po hladnem objemu smrti, po pobegu s sveta, ki marsikdaj res ne nudi nič tolažečega in lepega, a je edini svet, ki ga poznamo. Po lastni volji ali zgolj zavoljo trenutka slabosti, zgrešenega pomisleka, da so vsi tolmuni smisla dokončno usahnili? To je sedaj popolnoma nepomembno, saj ni kaj dodajati, spreminjati, lahko pa se zavežemo nostalgični liturgiji objokovanja preteklosti ter na krilih utopije ter izumetničenih besed polnih hvale spišemo novo legendo o velikanu, ki je premikal svet gore in kot Prometej prinesel soj luči in smisla masi posameznikov, ki se zapisujemo izgubljeni generaciji X.
Kaj ostaja presunjenim na prazni pustinji vztrajanja pri življenju? Morda zavest, da je človek minljiv, zapuščina popolne glasbe, v studiu ujetih trenutkov popolnega navdiha pa bolj ali manj večni ter nepozabni in Cornell se pri tem lahko šteje med kreativce, ki so pustili za seboj ure masivne, iskrene, potentne in poglobljene glasbe. Pet precej spregledanih solo albumov, tri vrhunske plošče s soborci vsezvedniške zasedbe Audioslave in šest jebeno fenomenalnih plošč benda, za katerega sem bil pripravljen nekoč prisegati dosmrtno zavezo, pakt rifom, spevni liriki in energiji, zaradi katere bo plamen devetdesetih večno grel in razsvetljeval moje zblojeno in presunjeno, danes globoko ožaloščeno srce. Smisel in tolažba se na metafizičen eteričen način skrivajo v soničnih vrtovih popolnega zvoka, popolnega stiha, popolne ideje in ti ostajajo tudi onkraj smrti neskvarjeni, resonantni in tako prekleto prisotni. Chris, hvala ti za vse sladke trenutke, ko smo lahko jezdili svoje lastne valove eksistence, se potapljali v esenco superneznanega, zrli v globino sonca v centru črne luknje, iskali svojega mesijo z Jezusovo pozo in odraščali v može in žene kot smo dandanes. Ne najboljši, nikakor idealni, a samosvoji tudi s tvojo pomočjo!
Sandi Sadar Šoba
Facebook
Twitter