Se opravičujem (ja, ziher) za grde besede v naslovu, ampak drugače se ne da povedati…
Skunksa sta poleg Deströyer 666 tokrat v Ortu gostila:
– kot odpirače večera, častilce lika in dela Satana, Inconcessus Lux Lucis iz Manchestra (tistega v Angliji)
– kot prve predvozače, podivjane black-thrasherje Nocturnal Graves iz dežele tam spodaj
– kot glavne predvozače pa brate z Balkana, Grke Dead Congregation, ki se sicer deklarirajo kot death metalci, ampak ker prepevajo o Satanu, smrti, trpljenju in podobnih pozitivnih stvareh, niso preveč odstopali od glasbene usmeritve večera
Ob napovedani uri so pred 8-člansko publiko, ki pa se je skoraj v trenutku povečala na cca. 30 članov, začeli igrati Inconcessus Lux Lucis, ki pičijo black metal, cepljen na thrashy riffe in heavy feeling in ga precej radi obogatijo tudi z bolj melodičnimi deli. Uradno so sicer duo, ampak za žive nastope se obogatijo še z bobnarjem, tako da so pač trio. Fantje pičijo k’t Marija, med njihovim nastopom pridejo na misel imena kot so Venom in Motörhead. Tokrat jim je bilo v pomoč tudi ozvočenje, saj so bili za odpirače večera konkretno glasni, tako da so nas naspidirani riffi požagali, bobni pa pošteno pretresli! Publika se je strinjala in vesele pol urice je minilo v hipu. Glede na to, da fantje niso več neznanka na sceni, jih boste zagotovo še imeli priložnost videti v živo in svetujem vam, da jo izkoristite!
V še malo bolj vesele vode so večer peljali Nocturnal Graves, ki so prepotovali pol sveta, da so nam lahko igrali v Ortu. Pridni. In, kaj gre lahko narobe, če na odru stoji band, ki igra surovo/glasni black metal, ki močno, močno smrdi po thrash riffih in atmosferi obskurnega metala 80-ih let, pod odrom pa že kar konkretno število publike, ki želi biti grobo posek(s)ana, razbita na koščke, zabita v tla, hkrati pa ga na polno žurati? No, praktično nič, razen morda, če pride na obisk tonski škrat. In, jebiga, evo ga. Obiskovalca namreč. Ritem kitarist je imel kar konkretne probleme s svojo kitaro, ki jo je tonskemu mojstru uspelo le nekajkrat optimalno vklopiti v zvočno sliko. Med enim komadom jo je kar odložil (saj, koji če ti kurac kitara, če se je ne sliši) in svoj del besedila konkretno odkričal, ter se zraven razčupal čez cel oder. Celotnega vzdušja to sicer ni pokvarilo. Glasba, ki jo igrajo Nocturnal Graves je namreč skrajno všečen, šus-v-glavo žur metal, verjetno pa bi nas kar pobili, če bi skozi celoten nastop sekali na polno. Publika je klub med njihovim nastopom že lepo napolnila, konkretno tudi zažurala, mosh pod odrom je bil konstanten in kljub težavam z zvokom nihče ne more reči, da po njihovem nastopu ni bil potešen!
Glavni predvozači so bili Grki Dead Congregation, ki so rahel odklon od glasbene smeri večera, je pa kar pasalo poslušati band, ki igra (malo, malo) počasneje kot ostali tega večera. Pri njihovi glasbi človek ne more mimo primerjav z velikani death metala, kot so Incantation, Immolation in Morbid Angel, pa čeprav to že veste, saj ste to prebrali pri čisto vsaki recenziji čisto vsake njihove izdaje. Jebiga, tako je. Ampak, da ne bo pomote, Dead Congregation so izjemno samosvoj band, ki se v svoji glasbi vsekakor pokloni zapuščini naštetih bandov, hkrati pa ostaja originalen. Če ne verjemete, si poslušajte njihov prvenec Graves of the Archangels (2008). Morbidna atmosfera, katero proizvajajo globoko v temo potisnjen bobnar, ki preko pubike vozi kombajn (naprej in nazaj), bolani riffi, ki si jih podajata kitarista in katerih glavni namen je, da publika začne krvaveti iz ušes, monolitno basiranje in nečloveški vokal, je konkretno razčupala lepo število ljudi pod odrom (ne glede na dolžino las, ki jih premorejo), ostali pa smo se trdno držali in upali, da se tla v klubu ne bodo odprla in nas peklenščki ne bodo s sabo potegnili v globine pekla. Trans in masovna hipnoza! In danes v naši ulici velja staro reklo: moji sosedje poslušajo res dobro glasbo, pa če hočejo ali pa ne!
Deströyer 666!
In tukaj bi lahko zaključil reportažo. Ko pred tabo igrajo trije bandi, ki vsak posebej dvignejo temperaturo v placu za par stopinj in še bolj napalijo publiko, se vprašaš, ali lahko glavni band ponudi še kaj več? No, če je ta band Deströyer 666 je odgovor preprost. Lahko. Par let nazaj so »do amena« razfukali Ch0, tokrat so se odločili, da vajo ponovijo z Ortom. Folku se je utrgalo na prvi takt prve pesmi, prva polovica dvorane je šla kar takoj v zrak in tam ostala do konca koncerta, ostali pa smo šli na vožnjo v agresijo, kjer naspidirani black riffi, trojni vokalni napad in rafalno bobnanje ne ponudijo niti sekunde oddiha, so pa skrajno katarzični in človeka spomnijo, zakaj na dnevni bazi ne odpre glave (skoraj) vsakemu debilu, ki mu pride na pot. Ker je iz zapora težko hoditi na koncerte Deströyer 666! V vseh pogledih so nadgradili koncert izpred treh let!
Odločil sem se, da bom kar tukaj zaključil reportažo in vam le zaželel, da si jih naslednjič, ko bo prilika, ogledate v živo, ker so res ZAKON band! Če ste jih tokrat namreč spustili ste itak kreteni…
Deströyer 666 enkrat na leto v Orto!
Rok Erjavec
Facebook
Twitter