Support the Scene Fest! V Kinu Šiška. Prvi, ampak vsi, ki smo bili tam, upamo, da ne zadnji!
Skunksa sta na kup zbobnala osem žanrsko precej različnih bandov, vsi pa so naši! Bodimo ponosni!
Preveč jih je bilo, da bi jih večkrat naštevali, zato kar pičimo, bomo sproti.
Najprej naj povemo, da fest, kljub temu, da je bila karta praktično đabe in da je bil sobotni popoldansko/večerni termin več kot odličen za fešto, ni bil razprodan, takole preko palca bi rekel, da je bila prodana dobra polovica kart. Ampak, bo pa (upam) naslednja edicija, saj je prva minila v odličnem razpoloženju in ob hudih špilih. Se bomo pa vsi prisotni lahko hvalili, da smo bili tam, ostali pač ne…
Še ena pohvala bandom in organizatorjem je na mestu in sicer ta, da so se strogo držali napovedane časovnice in s tem omogočili, da je večer hitro potekal, ter da je bilo dovolj časa za uživanje v koncertih in v pivu, saj je človek vedno vedel, pri čem in kdaj je. Bravo!
Piči!
Dethrone the Corrupted – Melodic Death Metal/Metalcore
Diskografija:
2014 – Dethrone the Corrupted (EP)
2016 – Belial’s Anathema (Single)
2017 – Sephirot (EP)
2017 – A Hymn to Madness (Single)
2018 – Darkwork (Single)
2019 – Sintrophia (Full-length)
Metalcorovci iz Slovenske Bistrice so nastopili pred publiko, ki je bila razkropljena po dvorani, nikakor pa ne maloštevilna, glede na uro. Začeli so pred pol šesto popoldan! Njihova glasba je čisto zabavna in človeka s hitrimi riffi in breakdowni zlahka pripravi do žura, kar je glasno in poskočno demonstriralo do 20 obiskovalcev koncerta, ki so se skozi celoten nastop pred odrom ritmično priklanjali in občasno tudi poskakovali. Konkreten uvod in zabaven band. Mislim, da bom njihov album Sintrophia še uporabil, ko bom sosedom hotel sporočiti, da sem doma.
Smrt – Death Metal
Diskografija:
2018 – The Will to Power (EP)
2018 – Live at Breka (Live album)
2018 – Third Eye Open (EP)
Old-school death metal trojka (čeprav interneti pravijo, da jih je štiri…), ki ne skriva, da radi poslušajo legendarne Death. Niso se ustrašili velikega odra in s svojim šusom so poskrbeli, da so se čupe obiskovalcev konkretneje zavrtele. Bobnar je mlatil po opnah, kot da jih res ne mara, kitara je prava salamoreznica, kitaristu tudi desna roka kar naprej uhaja na vrat kitare, basist/vokalist pa tudi točno ve, kje mu je mesto v bandu in na odru! Kratko, jedrnato, šus! Sosedi se tresejo, ko se pri nas predvaja odlični EP Third Eye Open, itak pa jim drugega ne preostane, saj se trese cela bajta.
Reach – Hard Core
Diskografija:
2017 – Demo
2018 – Reach / Laid to Rest (Split)
2019 – More Thah Us (Full lenght)
Pomurski hardkoraši so poskrbeli, da se je pod odrom razplesalo lepo število fanov. Na njihov drveči HC res ni težko zaplesati, sploh če ste ljubitelj take glasbe. Fantje pa obvladajo vse poze, ki jih tak band mora. Kitarist sicer ni Vinnie Stigma, se pa trudi, tako da je bil žur kar konkreten. Očitno jih pozna tudi publika, en obiskovalec je tudi malo pomagal pri vokalnem udejstvovanju, enkrat je na oder uletel še en gostujoči vokalist, tapravi vokalist pa si je privoščil tudi izlet pod oder in malo crowd-surfinga. Hopa-cupa, ena-dva, pol ure je čisto premalo, da bi HC postal dolgočasen, tako da je bil žur pravi in album More Thah Us vsekakor lahko postane del vaše standardne playliste, vedno bo namreč naredil fešto!
Armaroth – Death Metal
Diskografija:
2010 – Burning Execution (Demo)
2013 – False Vision (EP)
2016 – Zenith (Full-length)
Moderen pristop k klasičnemu death metalu, kot ga razumejo death metalci iz Kranja, zahteva polnoštevilčno zasedbo, tako da jih je v bandu in na odru pet. Kar je prav, saj imajo na tako velikem odru priložnost in prostor, da pokažejo vse kar znajo. In znajo prekleto dobro! Bobnar je po horoskopu verjetno brzostrelna hobotnica, ostalih članov banda je poln oder in temu primerno je bila tudi pod odrom čupajoča in moshajoča fešta! Čupanje je bilo že obilno, agresiven light show, ki je super dopolnjeval glasbo pa je bil lepa popestritev nastopa. Death metal v špuri Cannibal Corpse (kar nikoli ne more biti slabo!) in zmožnost banda, da konkretno pogleda preko začrtanih smernic žanra, sta garancija za fešto in album Zenith je še en biser domače metal scene, ki ga vsekakor morate deliti s sosedi!
SkyEye – Heavy Metal
Diskografija:
2017 – Run for Your Life (EP)
2018 – Digital God (Full-length)
O Iron Maiden klonih iz Ljubljane je bilo že veliko povedanega in prav tako napisanega in končno sem jih tudi sam ujel v živo. Fantje niso najbolj originalen band na svetu, so pa zato toliko bolj zabavni. Zakaj bi namreč spreminjal nekaj, za kar preizkušeno veš da deluje? Našpičen heavy metal, krepko cepljen na nemško power 80-ih, ki zveni kot Iron Maiden, ko se jim je še ljubilo igrati. Dva nova komada, ki so ju odigrali, Constellation(s?) in Detonate kažeta, da bo heavy metal pri nas še živ, dobro znani komadi s prvenca Digital God (ga vaši sosedje že poznajo?) pa so itak vedno dobro sprejeti.
Carnifliate – Grind/Death Metal
Diskografija:
2016 – Slaughterlust (Full-length)
2019 – Disgusting Festivities (Full-length)
Velenjski grind prvaki, z glanc novo plato! Po duši in glasbi veseljaki, ki so po nas stresali kratke grind/death poskočnice, namenjene prebuditvi prebave in tresenju ostalih notranjih organov. Ker so proslavljali izid novega albuma, so publiko nekajkrat nagradili s prgiščem balonov, ki so bili večinoma bolj kratke sape. Nova plata nadaljuje smernice, ki so jih postavili s prvencem, tako da smo vedeli, kaj lahko pričakujemo. Bobnar je zlorabljal komplet bobnov, ki je pred njegovo postavo deloval res mičkeno, kitarist in basist sta svoj hrup zganjala vsak na svoji strani odra, pevec pa je bil povsod. Zaigrali so Disgusting Festivities (prava žur plata, ki jo lahko vedno predvajate na pikniku v soseski) in par komadov s prvenca in folk je konkretno zažural.
Eruption – Thrash Metal
Diskografija:
2007 – Demo
2009 – Lifeless Paradise (Full-length)
2011 – Selfcaged (Demo)
2012 – Tenses Collide (Full-length)
2014 – Live Transmissions (Live album)
2017 – Cloaks of Oblivion (Full-length)
Pa ne bom več pisal o njih! Vse sem že napisal! Tukaj. Pa tukaj. In tukaj. Ne grem se več!
Napisal bom le, da so imeli manjše težave z zvokom (predvsem bobnar), ampak ko se je to rešilo je sekalo in pokalo na vse strani in kljub temu, da so igrali pred malo manj številno in bolj mirno publiko kot dva banda pred njimi, so bili in ostajajo garancija za standardno odličen koncert. Aja, nov komad so tudi odigrali, tako da se tudi za prihodnost malo bolj zahtevnega thrasha pri nas ni bati!
Within Destruciton – Deathcore/Slam/Brutal
Diskografija:
2012 – From the Depths (Full-length)
2014 – Bloodbath (Single)
2015 – Carnage (Single)
2016 – Void (Full-length)
2018 – Deathwish (Full-length)
Kot zvezde večera, so si lahko privoščili, da so oder zagrnili, ko so ga pripravljali za nastop. Je pa že tonski preizkus dal slutiti, kaj nas čaka. Že prvi takti so namreč izzvali konstantno valovanje prvih vrst, ki ni pojenjalo do konca koncerta. Vse, kar so naredili na dosedanjih izdajah, preko katerih so se iz kaotičnih deathcore/metalskih začetkov prelevili v pravo brutal/slam pošast, so namreč prenesli tudi na oder in izstrelili med folk. Bobnarja noga v gipsu (!!) ni motila, zato pa imamo nasnete matrice, če jih rabimo. Kitari sta nas zabili v tla (eno je igral prijatel Howard iz Amerike), bas je itak za emote, vokalist pa obvlada vse, pig-screame, growl in clean vokale, najbolj pa preseneti z lepimi in razločnimi nagovori med komadi. Itak, da smo na odru, poleg suverenega nastopa banda, ki se mu koncertna kilometrina zelo pozna, videli tudi slam policaje, med folkom pa circle pit in wall of death, ter kar pozabili, da gledamo domač band. Fantje so vsekakor prerasli domačo sceno in lahko le upamo, da bodo kljub temu čimvečkrat zatresli tudi domače koncertne dvorane! ZAKON! Pa da ne bo kdo dvomil, album Deathwish znajo na pamet tudi moji sosedje!
_______________________________________________________________________________________
Pod črto:
Hitro potekajoč festival, kjer je vsak band v pol ure predstavil svoje največje hite (razen headlinerjev, seveda, oni so nas klali polno uro, pa še bi nas lahko) in zaradi kratkih pavz res ni bilo časa, da bi se človek dolgočasil. Minil je v zelo sproščenem vzdušju in kamorkoli se je človek obrnil je videl nasmejane obraze, kar je vsekakor zank, da bi podobne zadeve lahko postale stalnica! Recimo enkrat na leto. Fenomenalnih bandov imamo več kot dovolj!
Bravo, Skunksa!
Rok Erjavec
Facebook
Twitter