Ko se človek zave dejstva, da v petek (kar pomeni, da se lahko starš dveh predšolskih otrok slepi, da bo naslednji dan malo dlje spal) v Gromki (kjer je pivo vedno hladno, pozimi peč vedno zakurjena in publika vedno dobre volje) igrajo doom brati Hrvati Old Night (častilci lika in dela (v prvi vrsti) Solitude Aeturnus in Candlemass) in Ghost of Veronica (domači simfonično-melodični black metal projekt članov Dark Sphere in Morywa, za katere je bil to prvi koncert ever!), si datum pač označi na koledarju in potem le še čaka…
In, končno, dočaka!
Z malo akademske zamude na odru: Ghost of Veronica. Kljub temu, da jim je bil to prvi koncert, se vidi, da s svojima matičnima zasedbama vokalist in kitarist nista ravno tujca na odru. Bas(ist)a uradno sicer imajo, ampak tega večera so bili na odru le štirje. Basa pa načeloma itak ne rabijo, saj imajo klaviaturista + manjšo pomoč matrice. Bobnar pa je, po domače povedano, grintast in še golobrad, pa tudi sedi za precej ubornim kompletom tolkal, ampak, kot so vedeli že nekoč: videz vara! Fante namreč mlati po opnah in činelah brez vsake milosti, manjko kilogramov in let pa se pozna… no, nikjer. Ko so fantje prišli na oder, je bil klub kar lepo zapolnjen, zunaj je bil pač mraz, temperatura pa se je hitro še dvignila, saj Ghost of Veronica publike pač ne šparajo. Ne bomo šli obnavljati zgodovine čarovniških procesov na Slovenskem, vsi vemo, kako in zakaj ga je najebala Veronika Deseniška, to pa je tudi besedilna tema, ki se pojavlja na bandovem prvem EP-ju My darkness welcomes you (2017), ki ga zelo dobro poznajo tudi moji sosedje. Vokalist je stresal svojo jezo in gnus nad človeško zaplankanostjo, na trenutke pa deloval, kot da bo od same jeze kar pojedel mikrofon. Klaviaturist je skrbel za mistično ozadje glasbe, in nekajkrat konkretno otresal z glavo, da smo se v publiki kar malo ustrašili za njegove zobe (obstajala je namreč velika verjetnost, da bo spustil čelno (ali štiri) kar v svoj inštrument). Kitarist je skrbel za hrupni zid in, kljub manjku ostalih inštrumentov s strunami na odru, poskrbel za konkretno galamo, v podporo pa mu je bilo konkretno našpičeno in glasno ozvočenje. Vokalist pa je polg konkretne doze jeze pokazal še, kako se black metal vokalist znajde v malo bolj gothic/industrial vodah. Na kratko: zelo dobro. V publiki se jih je nekaj konkretno razčupalo, ostali smo se (vsaj) ritmično pozibavali in vsi smo se zavedali, da gledamo prvi nastop banda, ki so mu namenjene velike stvari. Torej, v bodoče bodite pozorni na ime Ghost of Veronica in jih prečekirajte v živo prvič, ko boste imeli priložnost. Njihov prvi koncert ste pač zamudili, za kar pa lahko krivite le sebe…
Nato kratka pavza in Old Night. Fantom oder v Gromki ni tuj, kar so tudi povedali in očitno se tu počutijo kar fajn. Ko človek pogleda na oder, medtem ko se čaka na začetek koncerta in vidi štiri mikrofone, nato pa dojame, da ima band kar tri kitariste, si lahko reče le: »Tole pa fino izgleda, upam, da bo še sekalo na polno…«. In čaka… In dočaka. Odgovor namreč. Seka. Seka na polno. Pred začetkom koncerta se je po ozvočenju vrtela plata Through the Darkest Hour, legendarnih doomerjev Solitude Aeturnus in to je tudi prva asociacija, ki pride na misel, ko usekajo Old Night. Tri kitare, od katerih dve solirata, tretja pa skupaj z basom trdno drži pokonci zvočni zid, pri čemur jim konkretno pomaga bobnar, pač niso mačji kašelj. V mirnih delih vokalist lepo, lepo pomaga zazibati publiko v melanholijo, ko pa dajo fantje v višjo (no, glasnejšo prestavo), pa zna spustiti tudi krik ali dva, ki človeka pošteno pretresejo. Ob temu pa ima pomoč tudi ostalih članov banda, ne splača se namreč imeti štirih mikrofonov na odru, če so trije za okras. Setlista je bil sestavljena večinoma iz popevk z aktualnega albuma A Fracture in the Human Soul (2019), seveda pa niso pozabili niti na vrhunski prvenec Pale Cold Irrelevance (2017). Verjetno bi bilo pretirano trditi, da so Old Night najbolj originalen band na heavy/doom sceni, ampak po drugi strani njihove glasbe tudi ne moremo zreducirati na podobnost z velikani scene (omenjeni na začetku). Fantje namreč s svojim zvočnim zibom postavijo temelje za popotovanje v globine depresije, melanholije in obupa, od koder pa nas radi dvignejo s poskočnejšimi (po doomerskih standardih) deli skladb, pa čeprav le zato, da nas potem še enkrat zabijejo v tla. Publike je bilo sicer malo manj kot na predskupini, pa tudi nastop se je spremljal bolj statično, ampak po drugi strani tudi glasba Old Night ni ravno namenjena žuranju, ampak je precej bolj primerna za popotovanje v globine duše, da se človek sprijazni s sabo in stanjem sveta v katerem živimo in ni ravno rožnato. In seveda je urica nastopa minila prehitro.
Pohvale organizatorjem, Kvlt ov Seitan, za tole petkovo poslastico in vsekakor spremljajte, kaj pripravljajo v bodoče. Eno zvočno popotovanje se namreč obeta že kaj kmalu… in spet na petek!
Rok Erjavec
Facebook
Twitter